»Življenje v plavajoči hiški ni za vsakogar. Ni garaže, sosedje so le lučaj stran, je pa po drugi strani lahko zelo romantično – slišiš morje, galebe, dihaš zdrav morski zrak ... Poleg tega so lahko cenejše kot hiše na kopnem, življenje pa je bolj avanturistično,« je v enem od člankov, ki jih najdemo na spletu, dejala Američanka, ki živi v enem takih naselij v bližini San Francisca. Nekoč so bila takšna domovanja rezervirana za siromašne, priseljence in sezonske delavce, ki si dražjih stanovanj niso mogli privoščiti, tu so se lahko znašli ljudje, ki so svoje domove izgubili v različnih naravnih katastrofah, pogosto v takšnih bivališčih najdemo umetnike. Tradicionalne plavajoče vasi so znane v Aziji, v Evropi pa so na čolnih, spremenjenih v bivališča, po navadi živeli delavci v pristaniščih ali ob rečnih trgovskih poteh. Današnje plavajoče hišice so lahko veliko bolj moderne, celo luksuzne (v Ameriki se cene gibljejo tudi do 450.000 dolarjev). Arhitekti si dajejo duška in ob njihovih idejah nam pogosto zastaja dih. Ponekod po svetu dosegajo vrtoglave cene. V Amsterdamu je v eni takšnih plavajočih hišk študentski dom, po svetu pa na vodi najdete tudi plavajoče hotele. Hiške so lahko privezane na plovno podlago, ali pa mobilne, kar pomeni, da so opremljene z motorji in je z njimi dejansko mogoče prevoziti daljše in krajše razdalje na vodi.
Ljubezen na prvi pogled
»Dve uri sem se sprehajal okoli te hiške na sejmu, spraševal, na koncu pa prišel do direktorja podjetja 3Maran, ki jih izdeluje, Sebastjana Selana. Povedal mi je, da nameravajo urediti celo ulico plavajočih hišk, parkirišče, igrišča, odpreti bar. V živo sem si predstavljal, kako bo in zgodbo kupil!« razlaga Erjavec, eden redkih lastnikov, ki hišico uporablja le zase in za svojo družino. Ideja o plavajočih hiškah se je Selanu porodila, ko je bil še direktor Marine Portorož. »Ker smo imeli prazne veze, sem iskal alternativo, s katero bi marino čim bolj zapolnili.«
Začel je raziskovati in naletel na plavajoče hiše, ki so v severni Evropi tako v rekah kot v zalivih nekaj običajnega. S somišljeniki je začel razvijati idejo prvih plavajočih hišk na Jadranu. Zdaj namreč podobne projekte razvijajo tudi druga podjetja. »Želeli smo, da bi bile čim bolj udobne, primerne za jadranske marine – ne prevelike in ne premajhne, v velikosti od 30 do 80 kvadratnih metrov, širine največ štiri in dolžine največ trinajst metrov. Naredili smo načrte in začeli delati.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 28, 11. julij, 2023.
