Jaz pogledam kar napoved Arso, pravi dr. Nina Črnivec. Jim zaupam, dobri so, pristavi. Ve, o čem govori, pred časom je na Arso tudi sama počela prav to, napovedovala vreme, potem je šla pa v tujino na podoktorsko raziskovanje in postala Nasina oblakologinja. Oblakologinja, kakšna super beseda. In kakšen super poklic za žensko, ki ljubi oblake.
Živi in diha oblake. Ko govori o njih, se ji svetijo oči. In jo je nujno treba vprašati, imate kdaj oblakov vrh glave, si kdaj rečete, nobenega oblaka nočem več videti v življenju? Se včasih zgodi, se smeje Nina, ampak takrat si rečem, malo odmora si moram vzeti. Sicer jih pa ZELO rada opazujem! Vedno znova me prevzame njihova raznolikost in ves čas imam pred očmi samo to, kako poenostavljeno jih še vedno predstavljamo v podnebnih modelih.
Glava v oblakih
»Vedno me je zanimala narava, opazovanje narave. Ko sem se vpisovala na faks, niti nisem vedela, da obstaja študij meteorologije, tako da sem najprej zaključila študij fizike, a me je ves čas zanimala tudi meteorologija in sem se potem odločila, da grem naprej v meteorološko smer. Fizika je seveda sestavni del meteorologije, v bistvu zdaj preučujem fiziko ozračja, predvsem fiziko oblakov in različnih fizikalnih procesov v ozračju, ki so povezani z oblaki.«
Potem se je odpravila na podiplomski študij v Nemčijo, »ker so bili tam malo boljši pogoji, večji meteorološki inštitut, tako da sem potem tam ostala kar pet let, naredila magisterij in doktorat, nato sem se vrnila v Slovenijo.« A ne za dolgo. »Sem tudi uživala potem doma in izkusila operativno meteorologijo na Agenciji za okolje, kjer sem delala kot meteorologinja leto in pol, potem sem se odločila, da želim naprej v raziskovanje, rada delam raziskave, ki so tudi aplikativne.« In ko je prebrala oglas za podoktorsko raziskovanje na Univerzi Columbia, »sem vedela, da je to res zame, pa da imam velike možnosti, da bom dobila to službo.« In jo je. Nikoli ni vprašala, koliko se jih je še prijavilo.
Kam gredo oblaki?
»Bila sem na Centru za raziskovanje podnebnih sistemov na univerzi Columbia in inštitutu NASA GISS (NASA Goddard Institute for Space Studies), kjer smo preučevali podnebje, imeli smo svoj podnebni model. V Sloveniji uporabljamo vremenski model, ne razvijamo pa podnebnega modela, ki bi ga lahko uporabljali za projekcije globalnega podnebja. NASA GISS pa tak model ima. Poleg procesov v ozračju raziskuje tudi procese v oceanih in ostale dejavnike, ki so pomembni pri podnebju. NAe biSA ima veliko satelitov, ki nudijo res izjemno globalno sliko naše Zemlje. To so zelo dragocena opazovanja. Meni sta bila še posebno v pomoč dva Nasina satelita, na katerih so inštrumenti, zasnovani tako, da dobro posnamejo oblake.
Oblaki so zelo zapleteni pojavi, ker so tako raznoliki. Vsak, ki pogleda v nebo, vidi, da je oblačno nebo vsakič drugačno. Zelo težko je vrsto fizikalnih procesov, ki določajo oblačnost, opisati na pravilen način z matematičnimi enačbami. Pomemben del zemeljskih znanosti je usmerjen k proučevanju oblakov. Mene še posebej zanimajo nizki oblaki - kumulusni in stratokumulusni oblaki. Srečamo jih praktično povsod po svetu, ampak jaz sem se osredotočala predvsem na nizke oblake nad tropskimi oceani, ker igrajo izredno veliko vlogo v podnebju. Odbijajo namreč velike količine sončnega sevanja nazaj v vesolje in s tem hladijo Zemljo kot nekakšen senčnik. Tropski predeli so tista območja Zemlje, ki prejmejo največ sonca, tako da je tam vpliv senčnika res velik. Hkrati so pa oceani izjemno temni in veliko večino sončnega sevanja sicer vpijejo, a če imamo nad oceani te nizke bele oblake, je to res učinkovita zaščita za naš planet. Zelo pomembno vprašanje je, kaj se bo s temi oblaki zgodilo v prihodnje. Tako kot se podnebje spreminja, se spreminjajo tudi oblaki sami. Ljudje so se dolgo časa spraševali, ali jih bo v prihodnost več ali manj.«
In zdaj imajo odgovor: večina študij kaže, da bo blagodejnih hladilnih oblakov v prihodnosti manj. Kar je slaba novica. In so se nekateri začeli spraševati, kaj pa, če bi si te oblake naredili sami. Kaj, če bi jih posvetlili, da bi bolj učinkovito odbijali sončno sevanje? A ni tako preprosto.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
