Gledamo obupane, presunjene obraze ljudi, ki so morali zapustiti dom. Najbrž nikoli več ne bo varen za bivanje. Še temeljiteje bo treba premisliti, kje zgraditi dom, saj je Slovenija izjemno plazovito območje.
Še posebej strašljivo je, ker so z domov morali večinoma ljudje, za katere je jasno, da si druge hiše ne bodo zmogli več privoščiti. In absolutno razumem mamo samohranilko, zakaj posesti ni imela zavarovane. Ti lahko na centru za socialno delo pomagajo plačati celoletno zavarovanje, tako kot pomagajo z nakupom pralnega stroja? Brez humanitarnih akcij ne bo šlo.
Nevihtni sistem, ki je pretekli torek naposled le začel zapuščati severovzhod države, je segal vse do Srbije. Večina padavin je padla v nekaj urah – vremenoslovci pravijo, da smo prejeli polovico povprečne mesečne količine za maj. Ob neverjetnih prizorih utrganih cest, sesedajočih se pobočij, ki napredujejo proti hišam, se marsikdo sprašuje, ali bi sploh lahko kaj naredili, da bi plazove preprečili.
Tokrat bi težko kaj naredili.
»Spomnimo se ujm v letih 2007, 2010 in 2012, a take situacije, kot je trenutna, že res dolgo nismo zabeležili, niti tolikšnega števila plazov. Ker so bile tokratne padavine obilne in dolgotrajne, smo lahko takšne dogodke pričakovali, saj so se tla izjemno namočila,« začne dr. Tina Peternel, strokovnjakinja za plazove z Geološkega zavoda Slovenije.
Če se pojavijo hipne, kratkotrajne, a intenzivne padavine, bo manj plazov, saj bo voda odtekla – kljub temu da poplavljajo hudourniki, razloži. »Tokrat pa je dolgotrajna namočenost zasičila zemljino z vodo. Zato je prišlo do prekoračenja stabilnosti in so preperinski pokrovi (na mestu preperevanja nastaja preperinski pokrov, ki je v Sloveniji večinoma debel od enega do treh metrov) zdrseli. Vegetacija na splošno pozitivno vpliva na stabilnost pobočja, a je gozdove treba tudi čistiti in vzdrževati, saj lahko nestabilna drevesa vplivajo na nestabilno pobočje in še dodatno prispevajo material – sploh v primeru kakšnih drobirskih tokov, kot je bil plaz Stože oziroma Log pod Mangartom. V takih ekstremnih dogodkih se v plazino vključijo tudi padla drevesa. Zato morajo lastniki gozdov poskrbeti tudi za čiščenje strug hudourniških grap, ki potekajo skozi gozdove. Po drugi strani pa pretirano izsekavanje in goloseki, če niso povezani s kakšnimi boleznimi, negativno vplivajo na stabilnost pobočij. Vendar so zadnji dogodki tako ekstremni, da se plazovi res težko preprečijo.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 23. 5. 2023.
