Zgodbe

Kam so vsi zdravniki šli

Vasja Jager
23. 5. 2023, 06.00
Posodobljeno: 23. 5. 2023, 10.09
Deli članek:

Že leta poslušamo, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, še vedno pa nismo jasno in glasno slišali, da je za to soodgovorna prav zdravniška aristokracija – oziroma njeno krovno združenje.

Shutterstock
Nemajhen delež odgovornosti krovnega zdravniškega združenja.

Zdravstvo je nedvomno najobčutljivejša nevralgična točka slovenske države. Že pred epidemijo korone smo doživeli stavko in množične odhode družinskih zdravnikov, vse odtlej pa se na tem področju ustvarjajo izredne razmere. Zdravniška združenja, vplivni zasebniki in zavarovalniški lobi so Golobovi vladi napovedali vojno isti trenutek, ko je prišla na oblast, od tedaj tečejo pogajanja o višjih plačah in skoraj vsak teden grozijo s stavko. Ceno plačujemo državljani in državljanke – vse več ljudi je brez osebnega zdravnika, čakalne dobe za specialiste pa se daljšajo. Srž vseh težav in zdrah naj bi bila v dejstvu, da je v Sloveniji preprosto premalo zdravnikov, zaradi česar so ti včasih že kar nečloveško preobremenjeni in podplačani. Pa to drži?

Presenečeni boste ob podatku, da je točno število manjkajočih zdravnikov in zdravnic precej težko določiti. ZZZS ima svojo evidenco, NIJZ svojo, prav tako Zdravniška zbornica; ta, na primer, ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 1.830 zdravnikov in zdravnic družinske medicine, NIJZ in ZZZS pa, da jih je približno 1.100 – kar je seveda velika razlika. »Podatki niso dostopni na enem mestu in jih tudi nihče ne spremlja sistematično,« je v analizi stanja pred nekaj meseci ugotovilo ministrstvo za zdravje. Se pa po vseh evidencah število »družincev«, pa tudi drugih zdravnikov, v Slovenji skozi leta vztrajno povečuje.

To je že oktobra 2021 potrdilo tudi računsko sodišče, ki je opozorilo, da se je število vseh zdravnikov v Sloveniji v letih od 2008 do 2019 povečalo za 31 odstotkov, na drugi strani pa se je skupno število prebivalcev dvignilo za vsega 3,3 odstotka. Kaj pa utemeljitve, da se prebivalstvo stara in da morajo zato zdravstveni domovi in bolnišnice oskrbeti vse več čedalje zahtevnejših bolnikov? Revizorji so vzeli v poštev tudi ta argument – in opozorili, da se je delež starostnikov v omenjenem obdobju povečal za 20 odstotkov. Torej še vedno za precej manj, kot je zraslo skupno število zdravnikov v sistemu.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 23. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!