Zgodbe

Hrana bo vse dražja!

Renata Ucman
10. 9. 2019, 21.35
Deli članek:

Podnebne spremembe močno vplivajo na rastlinstvo Slovenije, letne čase, daljšo rastno dobo, kar vse pomeni vrsto novih težav! Akacija denimo cveti prej, zaradi česar čebele slabše izkoristijo pašo, gorske rastline se pomikajo višje, manj prilagodljivim grozi izumrtje ... Do konca stoletja bodo naši gozdovi precej drugačni, zgolj s toploljubnimi drevesi! Nič bolje ni v kmetijstvu. Ekstremna suša v Evropi v letu 2018, pravi doc. dr. Zalika Črepinšek z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih štirih desetletjih – nihče ne more natančno napovedati, kako bo v prihodnje. A po ocenah bo kmetijska proizvodnja zaradi podnebnih sprememb vsaj za petino dražja, prisiljeni pa bomo gojiti rastline, ki zmorejo prenašati sušo.

Zarja Jana
Kmetijska proizvodnja bo zaradi podnebnih sprememb vsaj za petino dražja, prisiljeni pa bomo gojiti rastline, ki zmorejo prenašati sušo.

Tekst: RENATA UCMAN

Kot da to ni dovolj ... »Rastline so povsem nepristranski pokazatelji podnebnih sprememb,« pravi doc. dr. Zalika Črepinšek, docentka za področje klimatologije, z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani. »Obdobja vročine, ko se temperature dvignejo celo nad 40 stopinj, sovpadajo s sušo, ki jo pogosto pospešuje še veter. V takih razmerah so rastline v stresu, motena sta njihova rast in razvoj. Če sta pšenica ali koruza v fazi polnjenja zrnja tedaj, ko so temperature nad 30 stopinj Celzija, hkrati pa primanjkuje vode, pridelka ne bo veliko. Visoke temperature pri sadnem drevju povzročajo ožige, pomanjkanje padavin pa lahko povzroči propad gozdov velikih razsežnosti. In kot da to ni dovolj, so oslabljene rastline dovzetnejše za napade škodljivcev in bolezni. Do določene mere so se rastline (in živali) na vse to sposobne prilagoditi, a le če spremembe niso prehitre. Težave pa imajo tiste, ki so ogrožene že zdaj ali pa imajo ozko omejen življenjski prostor. Ene izmed najranljivejših so gorske rastline in živali, ki se premikajo višje, v hladnejše okolje. S tem pa se njihov življenjski prostor zmanjšuje, manj prilagodljivim grozi izumrtje. Skrb vzbujajoče so spremembe alpskih travnikov, ki se prav tako pomikajo na višje nadmorske višine.«

Najhujša kriza na trgu zelenjave. »Tisto, kar vsi najbolj občutimo kot posledico vsega dogajanja, je predvsem dražja hrana. Ekstremna suša v Evropi leta 2018 je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih 40 letih. Pomladi 2016 in 2017 so nizke temperature in sneg konec aprila vzeli velik del pridelka sadnih rastlin in poljščin. Napovedi kažejo, da se bo število takšnih dogodkov le še povečevalo. Globalne ocene strokovnjakov so enotne v tem, da bo cena kmetijske proizvodnje vsaj od 10 do 20 odstotkov višja! Slovenija ima sicer globalno gledano ugodnejše podnebne razmere kot marsikje drugje po svetu. Predvsem se premalo zavedamo, da imamo bogate vodne vire, ki jih je treba varovati, saj bodo v prihodnosti zagotavljali preživetje.«

Sudanska trava namesto koruze. V Sloveniji imamo glede kmetijskih rastlin, ki jih gojimo na prostem, kar nekaj možnosti, da se prilagodimo novim razmeram. »Spremenimo lahko datum setve, zamenjamo zgodnejše sorte s poznimi, zgradimo namakalne sisteme, namestimo protitočne mreže. V sušnih razmerah bomo prisiljeni gojiti rastline, tolerantnejše do suše. Zelenjadnice, kot so denimo paradižnik, jajčevce in papriko, ki dobro prenašajo tudi vročino, fižol, blitvo, šparglje, rabarbaro. Uspevala nam bodo zelišča, kot so rožmarin, sivka ali timijan. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije svetujejo, da na plitvejših tleh, ki jih hitreje prizadene suša, sadimo sorte krompirja, ki so do suše tolerant­nejše, kot so KIS krka, jelly ali rudolph. Pri nas preizkušajo tudi možnosti zamenjave koruze za krmo živali z vrstami, ustreznejšimi za sušne razmere, na primer sirkom in sudansko travo (glej okvir). Tudi pogled na naše okrasne vrtove bo po napovedih v prihodnosti drugačen – lepše nam bodo uspevale rastline, kot so recimo mleček, homulica, portulak, mak, oleander ali verbena.«

Naši gozdovi drugačni že konec stoletja! A to še ni vse! Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na naše gozdove. Mogoči prihodnji scenariji vzbujajo skrb. »Na gozdarskem inštitutu so z računalniškimi modeli napovedali, da bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 odstotkih naših gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno jelovo-bukovi gozdovi bi lahko bili močno prizadeti. Razširile pa bi se vrste, prilagojene na rast v toplejših razmerah z daljšimi obdobji suše: črni gaber, mali jesen, navadni mokovec, razne vrste hrastov, rdeči in črni bor. Ti termofilni gozdovi so gospodarsko manj zanimivi in hkrati bolj požarno ogroženi. Zato lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bosta, podobno kot v Sredozemlju, povečala pogostost in trajanje gozdnih požarov tudi drugod po Sloveniji.«

»Rešen« problem medveda in volka? Spremembe gozdnih sestojev pa bodo vplivale na druge rastline in živali. 

Več v reviji Zarja Jana št. 37, 10.9.2019