Konec maja so se na dogodku v Laškem, katerega glavna nit je bila izpostaviti vse prednosti uživanja ekološke in lokalno pridelane hrane, zbrali sami srčni ljudje. Še eno deževno majsko popoldne smo tisti dan preživeli v družbi nasmejanih obrazov, ki jim je mar za naše okolje, prihodnost in zdravje. Na istem mestu so se zbrali ekološki kmetje, prehranski strokovnjaki, ravnatelji, kuharji in predstavniki Kmetijske zadruge Laško. Slednji so srečanje organizirali zato, da bi se enakomisleči še bolj povezali, predstavili pa so zglede, ki vlečejo. Želeli so si, da bi jih slišali predvsem tisti, ki imajo v rokah moč za spremembe. To so ravnatelji in drugi zaposleni v vrtcih in šolah, ki s svojimi odločitvami in potezami vplivajo na prehrano otrok, ter gostinci, ki vsakodnevno pripravijo veliko obrokov. Jože Žabkar, direktor Kmetijske zadruge Laško, se še kako zaveda, da »povezovanje in pridelovanje ekološke hrane traja. Predpogoj je zaupanje v verigi, ki se ustvari«. Ko pa enkrat nastane močna veriga, je vse mogoče. Najboljši dokaz za to so oni sami, ki so v svojem okolju podali roko ekološkim kmetom in jih bolje spoznali s kupci ter vrtci in šolami.
Ekološke hrane ne znamo uporabiti. Prisotni so se strinjali, da je dandanes v Sloveniji veliko lažje dobiti lokalno ekološko hrano kot pred leti. K temu sta gotovo prispevala ozaveščanje in večje povpraševanje kupcev, vendar pa je prehranska strokovnjakinja Marija Merljak ugotavljala, da mnogi med nami ekološko pridelane hrane sploh ne znamo več uporabljati tako, da bi iz nje dobili najboljše. Omenila je pogosto navado, da ekološko jabolko olupimo, preden ga damo otroku. »To je katastrofa! S tem smo zavrgli pol hranil, ki jih jabolko vsebuje in skriva ravno v olupku.« Enako je povedala o ekološko pridelanem mladem krompirju, ki ga olupimo, namesto da bi ga spekli skupaj z olupkom. Pa super ekološka solata, katere vrhnje liste odvržemo v smeti ali na kompost … »Še ena katastrofa se pripeti, če skuhate zelenjavo in nato zavržete vodo, v kateri se je kuhala.« Marija pozdravlja vsak projekt, kjer se ljudem, sploh pa otrokom, približa zdrava hrana. »Ste na dobri poti, a najprej je treba naučiti šole, vrtce in gostince, kako se s to hrano dela!« Spotoma je natresla še veliko nasvetov: »Jabolko vedno utrgajte, ko diši. Takrat ima največ hranil. Solata naj ne bi stala, saj v samo pol ure izgubi polovico vseh koristnih snovi. Rabarbaro moramo kombinirati s skuto, špinačo pa z mlekom, da se škodljiva oksalna kislina, ki povzroča ledvične kamne, veže s kalcijem iz mleka. Narava daje ogromno, a žal mi to izgubljamo, ker hrane ne znamo pravilno uporabiti.« Žalosti jo, ker ljudje bolj vedo, kaj so jagode goji, kot pa kaj jim raste okoli doma in kako pripraviti jed iz domačih kopriv. »Nikogar ne zanima ozkolistni trpotec, ki ga najdemo na praktično vsakem travniku.« Ker pač ni v modi. To je narobe svet. »In še nekaj vam povem: naše mame so kuhale počasi. Moja kurja župca se kuha šest ur. Kuhajte z veseljem, ker bo takšna hrana drugačna, bogatejša s hranili.« Njene misli so v predavalnici pospremili z bučnim aplavzom.
Prihodnji teden bodo redkvice! Medtem ko se zakonodaja bolj kot s kakovostjo hrane ukvarja s stroški, so zbrani v Laškem izpostavljali veliko pomembnejše reči. »Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacije je kar 41 odstotkov kroničnih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki. Raziskav o kakovosti živil je vse več. Te dokazujejo, da lahko tudi snovi (npr. pesticidi) v živilu v manjših koncentracijah vplivajo na naše zdravje,« je izpostavil Mitja Zupančič, svetovalec specialist II za ekološko kmetovanje pri KGZS Celje. A kljub zgovornim podatkom le prizadevnost in dobra volja zaposlenih v vrtcih in šolah omogočata otrokom zdrav obrok. V to, da najmlajšim ponudijo hrano, ki ni prepotovala pol sveta, zaposleni ponekod vložijo ogromno truda, ki se jim poplača edinole z dobrim občutkom. Ko je Polona Bastič, učiteljica gospodinjstva na Osnovni šoli Vojnik, leta 2013 prevzela pobudo, da otrokom ponudijo zdrav, ekološki in lokalen obrok, se je srečala z veliko težavo. Tovrstne ponudnike je bilo takrat težko najti. Danes so med sabo že zelo dobro povezani. To smo videli tudi sami, ko se je Polona na dogodku srečala s Katarino Očko z ekološke kmetije Očko. Katarina Ta ji je povedala, da ima trenutno na zalogi veliko redkvic, in Polona je vedela, kaj dodati na jedilnik osnovnošolcev v prihodnjem tednu. Povezanost, od katere bodo imeli največ prav otroci.
Več v reviji Zarja št. 26, 24. 6. 2019.
