Zgodbe

Konec sveta ali hrček na tisoč in en način

Jelka Sežun
29. 8. 2016, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Na kakšno katastrofo se pripravlja Nemčija?

Imejte doma zalogo hrane za (vsaj) deset dni, pitne vode za pet dni, pa še zalogo gotovine za vsak primer – tako med drugim piše v 69 strani dolgem dokumentu, ki so ga po tihem pripravljali na nemškem ministrstvu za notranje zadeve. A očitno ne dovolj po tihem – dokument je prišel v roke Frankfurter Allgemeine Zeitunga in tako je ves svet izvedel, da nemška vlada prvič po koncu hladne vojne svojim državljanom svetuje, naj se pripravijo na morebitno katastrofo. Zaman je potem notranji minister zatrjeval, da gre le za posodabljanje zastarelega dokumenta in da državi ne grozi noben napad, ljubitelji teorij zarote so se začeli sliniti od vznemirjenja, Britanci preštevati svoje pozabljene bunkerje iz druge svetovne vojne in ves svet se zdaj z blagim pridihom zaskrbljenosti sprašuje, ali Nemci morda vedo kaj, kar so nam zamolčali. Priljubljenost hrčkov pa je poletela v nebo.

Razkritje je prijetno razgibalo poletno mrtvilo in vsak je od njega kaj odnesel. Opozicija si nabira politične točke z zmerjanjem vlade, da si »s širjenjem strahu« nekaj mesecev pred volitvami nabira politične točke, teoretiki zarote, ki so dobili svež veter v jadra, mrzlično preštevajo grožnje – se bo na Nemčijo spravila Rusija? Morda Kitajska? Islamski teroristi? Ji grozi globalni gospodarski kolaps? Nam bo na glavo kaj treščilo iz vesolja?

In kaj so naredili Nemci? Popolnoma nič. Naskok na trgovine z živili se ni zgodil. Komaj kdo si je šel kupit dodatno plastenko vode, so si pa dali duška na družbenih omrežjih. Nikoli, nikoli več ne recite, da so Nemci narod, ki nima smisla za humor.

Hrčkajmo skupaj. Mediji so radostno pograbili izraz »Hamsterkäufe«, panični nakupi ali hrčkanje, če hočete, torej kopičenje zalog. In hrčki so se nebrzdano razlezli po naslovnicah, karikaturah in družbenih omrežjih. Ena karikatura prikazuje Angelo Merkel, ki s kislim obrazom opazuje kartonsko škatlo, polno hrčkov, z napisom »Hamster to go« (kot kava za na pot, samo da so hrčki namesto kave), lažna časopisna naslovnica razglaša »Hrčki razprodani po vsej Nemčiji!«, nalepka se zbegano sprašuje »Hrčkanje? Le kaj naj počnem s toliko hrčki?«, nekdo poziva: »Nakupite čim več interneta, če ga slučajno zmanjka,« in po Facebooku kroži tole: »Naša vlada pravi, da moramo hrčkati, da prebrodimo vsaj deset dni krize. Prav, ni problema. Imam pa vprašanje: je deset hrčkov dovolj za deset dni? In ali se komu kaj sanja, kako se jih pripravi?«

No, vprašajte v Peruju. Čakajte – ne, tam jedo morske prašičke.

Nekaj dni pozneje so češki mediji poročali, da njihove državne krizne rezerve niso na zavidanja vredni ravni. Vlada je državljanom priporočila, naj si naredijo rezerve hrane. Češki predsednik si prizadeva za sprejetje zakona, ki bi ljudem olajšal dostop do orožja.

Hrčki so zakon.

Če parafraziram dr. Cerarja. Notranji minister Thomas de Maizière je spuščal pomirjujoče zvoke: »Nemčija ostaja varna dežela z močno policijo in dobro organiziranimi varnostnimi agencijami.« Povedal je tudi, da so samo posodobili dokument civilne zaščite iz leta 1995, kar so pravzaprav nameravali že vse od leta 2012, pa vse do zdaj nekako niso našli proste minutke. Ampak, oh, ko pa ni vse skupaj nič pomagalo – ne po tistem, ko so časopisi razložili, da je kopičenje zalog hrane in vode samo eden od številnih ukrepov. Nič več tajni dokument ministrstva med drugim predvideva zaposlitev več kot tri tisoč novih policistov, novo policijsko opremo, milijarde evrov za izboljšanje varnosti in spletne varnosti, več videonadzora v mestih, programe za prepoznavanje obrazov na videoposnetkih.

Prebivalci naj bi poleg zaloge hrane (za deset dni) in pitne vode za pet dni (po dva litra na osebo na dan) imeli tudi zalogo zdravil, toplih oblačil, premoga, lesa, baterij in vžigalic, pa seveda kupček gotovine.

Lokalne oblasti bodo morale poskrbeti za kopanje vodnjakov, imeti zalogo antibiotikov in cepivo proti kozam, zaloge goriva in kurilnega olja za 90 dni, pri bolnišnicah naj bi uredili kraje za dekontaminacijo v primeru biološkega, jedrskega ali napada s kemičnim orožjem in nakupili zaščitne obleke. Izboljšali naj bi materiale, iz katerih so zgrajena stanovanjska in poslovna poslopja, zaščitili kulturne spomenike …

Nemcem se obetajo tudi novi zakoni – za hitrejšo deportacijo nezaželenih tujcev, za odvzem nemškega državljanstva ljudem z dvojnim državljanstvom, ki se bojujejo na strani islamističnih skupin. Vse bolj glasno omenjajo ponovno uvedbo obveznega služenja vojske, ki so ga odpravili pred petimi leti. Na ministra pritiskajo, naj zrahlja zapoved zdravniške molčečnosti – zato da bi zdravniki prijavljali sumljive paciente, pa na prepoved burke, čemur se je minister sprva upiral (»Ne morete kar prepovedati vsega, kar zavračate,« je rekel), potem pa je moral popustiti.

Tole lahko varno trdimo: prav nič ne diši po strahu pred padcem meteorja.