Zgodbe

Kaos – in kakšen je zdaj načrt?

Jana Valenčič
26. 6. 2016, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Dramatično poročanje naše londonske dopisnice Jane Valenčič ...

Boris Johnson (na levi), prejsnji londonski zupan, vodja kampanje Brexit in najverjetnejsi novi premier

Brexit, referendum o izstopu Britanije iz Evropske unije, je bil v četrtek, 23. junija. Noč, ko so prihajali rezultati, sem preždela pred televizorjem kot priča enega najpomembnejših dogodkov v sodobni evropski zgodovini, da ponovim besede enega od komentatorjev. Pred našimi očmi se je paral evropski projekt, največji dosežek naše generacije. Počutila sem se tako kot na noč, ko se je drugo tisočletje prevesilo v tretje, z mislijo, da se lahko zbudim v svet, ki bo nepovratno drugačen od včerajšnjega.

 Naslednje jutro ob  petih zjutraj so glasovi za brexit  presegli število, ko ni bilo več dvoma,  katera stran je zmagala.  Po tednih napovedi tesnih rezultatov je 52 odstotkov volivcev glasovalo  za »leave« (izstopimo), za »remain« (nadaljnje članstvo) pa je glasovalo 48 odstotkov. Volilna udeležba je bila 72-odstotna, nekaj nižja od pričakovane. Že na prve rezultate so finančni trgi odgovorili z največjim padcem vrednosti funta v treh desetletjih, nižanjem indeksov delnic, napovedjo višjih obrestnih mer in dvigom nezaposlenosti. Britanski referendum je odjeknil tudi na tujem. »Brexit je žalosten dan za Združeno kraljestvo in žalosten dan za Evropsko unijo,«  je rezultate že zarana komentiral nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.

Kaj bo z nami? Neverjetnim tednom, kakršnih še nihče ni doživel, saj je referendum prevladoval v vsej javni debati, pa tudi povzročal razkole v družinah in med prijatelji, je sledilo  neverjetno jutro. Britanija se je zbudila v nepredvidljivo, negotovo in potencialno nestabilno prihodnost. Zavladala je popolna neznanka o prihodnosti, ko se zgodovina oblikuje sproti, pred našimi očmi. Od tega, kar  pišem v tem trenutku, marsikaj ne bo več veljalo danes zvečer, še manj v ponedeljek. Zastavljali si bomo vprašanja, o katerih še niti ne razmišljamo.

Že v prvih urah pa je postalo jasno, da je Britanija iz referenduma izšla kot  globoko razklana družba in da jo bo na pot odcepitve vodil nov premier. Pri tem ljudje, ki so vodili brexit, nimajo nobenih načrtov, še manj rezervnih scenarijev, tako da prihodnji politični voditelji sproti improvizirajo pred kamerami. Zdaj so se oglasili tudi tisti, ki jih bo izid osebno prizadel, Britanci, ki živijo na tujem, tuji delavci v Britaniji, ki se sprašujejo, kaj bo z njimi, poslovneži in podjetja, ki jim napovedujejo upad dobička. Kažejo se prvi znaki streznitve med tistimi, ki so volili za izstop. Je pri odločitvi prevladala emocija, podkrepljena s floskulami in neuresničljivimi obljubami brexita?

Zmerneži ne volijo v dežju. Sem pa zmago »odhajajočih« slutila, še preden so se v četrtek ob sedmih zjutraj odprla volišča. Ob svitu me je zbudilo grmenje, bliskanje in potoki dežja. Ker je znano, da hodijo zmerneži na volitve v lepem vremenu, skrajneži pa ob vsakem, me ne preseneča, da je kampanji za  »remain« zmanjkalo dobrih milijon glasov za zmago. Še posebno ker se je zvečer spet vlilo in so ljudje na poti domov morali broditi čez poplavljene železniške postaje, da bi prišli na volišča.

V Britaniji nimam volilne pravice, se pa strinjam z mnenjem premierja Camerona, da je Britanija v Evropi bogatejša, varnejša in stabilnejša, torej sem pristranska. Dogodkom zadnjih tednov sem sledila  z zvedavostjo antropologa, kako lahko demokratična nacija v Evropi 21. stoletja nasede tako prosojnim manipulacijam.

Volivci so naredili napako?! Ena od obljub brexita je bila trditev, da bo Britanija 350 milijonov funtov, kolikor jih dnevno  pošilja v Bruselj, lahko po izstopu vložila v NHS, nacionalni zdravstveni sistem. S tem geslom, napisanim v ogromnih črkah na avtobusih, so prekrižarili Britanijo. Ko je televizijska moderatorka zjutraj vprašala Nigela Faragea, vodjo UKIP (United Kingdom Independence Party, Stranke neodvisnega Združenega kraljestva), ki je v bistvu izzval premierja Camerona k  obljubi o referendumu, kako bo zdaj s temi milijoni, ali bodo res šli v zdravstvo, je Farage odgovoril, da  tega ne more potrditi, češ da so s to izjavo naredili napako. »Ampak volivci so se odločili na podlagi te izjave,« je rekla moderatorka. »So pa volivci naredili napako,« je odgovoril Farage.

Referendum je Britanijo razklal na pol. Za nadaljnje članstvo v Evropski uniji so glasovali ljudje z višjo izobrazbo in tisti, ki razmišljajo z lastno glavo ali pa upoštevajo svarila politikov, gospodarstvenikov, poslovnežev, znanstvenikov, sindikatov, zvezd iz sveta športa  in razvedrila, ljudi z vsega sveta. Celo predsednik letalske družbe Ryanair in celotna angleška nogometna prva liga so javno podprli remain. Podprli  so jo vsi resni mediji z izjemo superkonservativnega Telegrapha. Na dom smo dobili osebno naslovljeno pismo znanega poslovneža Alana Sugarja s prošnjo, naj gremo na volitve. Na dan pred referendumom je poslovnež  Richard Branson, predsednik verige Virgin, v časopisih objavil  argumentiran poziv, naj glasujemo za »ostanimo«.  Nihče ne more reči, da ga je referendum zasačil nepripravljenega in neinformiranega.

Več v Zarji št. 26, 28. 6. 2016