Zgodbe

Palčica, hiša zavetja

MARIJA ŠELEK
4. 8. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Otroci, ki jih centri za socialno delo načeloma za tri tedne namestijo v Palčico, krizni center za otroke, s sabo nosijo trpljenje in nepredstavljive boleče izkušnje, ki so jim jih prizadejali lastni starši.

Na prvi pogled je velika hiša v Grosupljem povsem običajna – z zavesami, rožami, zelenico okoli. Ko pa odpremo vrata in se v nas zazre nekaj parov otroških oči ter prisluhnemo zgodbam strokovnih delavcev, ki skrbijo zanje, nas zmrazi. Otroci, ki jih centri za socialno delo načeloma za tri tedne namestijo v Palčico, krizni center za otroke, s sabo nosijo trpljenje in nepredstavljive boleče izkušnje, ki so jim jih prizadejali lastni starši.

Živahen, temnolas deklič naju s fotografom med natikanjem copat namesto pozdrava takoj izpraša, če sva jih prišla fotografirat. Pri tem se nasmeji in zdrvi po stopnicah navzdol – tja, kjer se razprostira velika dnevna soba, na desni strani pa je prav tako prostorna kuhinja. Povsod vlada sproščenost, saj se v hiši zavetja držijo družinskega načela – to pomeni, da je pri njih takšen red kot v povsem običajni družini. Štirje strokovni sodelavci in tri strokovne sodelavke, imajo 12-urni delovnik – čez dan sta prisotna dva, ponoči pa večinoma eden zadostuje, niso zgolj vzgojitelji in varuhi, temveč so zadolženi tudi za nabavo hrane, kuhanje, pranje in čiščenje. Vodja kriznega centra je Manuela Ham, vendar je bila med našim obiskom na dopustu, tako da nas je poleg strokovnih sodelavk Kristine Ahlin in Marjane Perme sprejela Vesna Širok, direktorica Centra za socialno delo Grosuplje, ki s kriznim centrom za otroke sodeluje že od njegove zasnove.


Hiša zavetja. Palčica, hiša zavetja, je prva in edina takšna ustanova pri nas. »Gre za predšolske otroke, za katere ima Slovenija urejeno rejništvo. Ko je otrok ogrožen, je treba ukrepati takoj in ob vsaki uri dneva. Zgodi se, da tisti hip ali tistih nekaj dni ni na voljo proste rejniške družine, zato so takšne otroke včasih nameščali v bolnišnice. Tam so bili toliko časa, dokler nismo našli primerne rejniške družine, kar ni bilo v redu,« pojasni veliko potrebo po takšnem kriznega centru Vesna Širok, ki že 34 let dela na področju sociale.
Vrata Palčice so odprta od septembra 2007 in od takrat ni bilo dneva, da ne bi bila zasedena vsaj ena izmed dvanajstih postelj. V njej je do zdaj prebivalo in našlo zatočišče že 90 otrok. Za zdaj objekt zadostuje za potrebe v Sloveniji in vsi skupaj upamo, da ne bomo potrebovali še kakšnega, saj bi to pomenilo še več ogroženih otrok. »Ob odprtju objekta smo izrazili upanje, da bomo imeli ves čas prazno. Žal ni tako. Nikoli nimamo prazno. Prejšnji teden je bilo pri nas osem otrok, trenutno skrbimo za šest. Če bi bile izredne razmere, bi jih sprejeli in zavarovali tudi 30! Strokovni delavci smo po sprejetju zakona o preprečevanju nasilja v družini pričakovali, da se bodo potrebe po takih zmogljivostih povečale, in to se je uresničilo. Več takih primerov je evidentiranih, več je prijav in lahko hitreje zaščitimo otroke,« doda sogovornica.


Več spolnih zlorab pri fantkih. Hiša zavetja naj bi bila v prvi vrsti namenjena otrokom do šestega leta starosti, vendar sprejemajo otroke do 11. leta. Starejšim so namenjeni krizni centri za mlade, ki jih najdemo v večini regij, razen na Primorskem.
Otroci so v hiši največ tri tedne, nato gredo večinoma v rejniško družino ali skrb zanje prevzamejo sorodniki. Včasih se po treh tednih lahko celo vrnejo k matični družini. Ob tem podatku izrazim svojo nejevero, zato Vesna Širok pojasni: »Včasih je odvzem otroka povezan s takratnimi razmerami, na primer, da se je zgodilo fizično nasilje, in starši takoj zaznajo, da so presegli mejo. Z metodami pomoči, ki jih izvaja center za socialno delo, steče delo s starši in ti so spet sposobni skrbeti za svojega otroka. Otrokom se pojasni, da tukaj čakajo, da se bo zanje vse uredilo. Ne govorimo jim, da so na počitnicah – razen izjemoma.« Takšen je bil primer družine, ko je mama pustila otroka očetu. Ta se ni takoj znašel, ni si mogel priskrbeti varstva in obstajala je velika verjetnost, da bodo otroka namestili v rejniško družino. Tako je bil otrok v kriznem centru na počitnicah, dokler oče ni uredil vsega potrebnega zanj. Potem se je vrnil na svoj dom, k svojemu očetu.

Več v Jani, št. 31, 4. 8. 2009

Želite pomagati?
Vsem, ki so Palčici in otrokom v njej že pomagali ter ji še bodo, se strokovni sodelavci zahvaljujejo. Če želite po svojih močeh pomagati tudi vi, lahko sredstva nakažete na TRR: 0110 0603 0301 853, sklic: 00 23497, obvezno pa tudi pripišite, da darujete za KCO (Palčica). Če bi radi pomagali s storitvami ali z materialnimi sredstvi, je najbolje, da jih pokličete na 05 992 28 66 ali 040 194 192 ter se pozanimate, kaj najbolj potrebujejo.