Mnenja

Sin ne mara brati

Jana
4. 8. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Vprašanje: Z možem imava tri sinove, kot v pravljici, dokler ni na vrsti obvezno domače branje. Srednji sin, desetletnik, namreč ne mara branja.

Vprašanje:

Z možem imava tri sinove, kot v pravljici, dokler ni na vrsti obvezno domače branje. Srednji sin, desetletnik, namreč ne mara branja. Knjige, ki jih dobi za domače branje, morava predelati skupaj, sam pa tako rekoč ne bere, razen tistega, kar je nujno. Sama sem vedno rada imela knjige, zato sva oba z možem otrokom vedno veliko brala. Sprašujem vas, kako naj sina zasvojim z branjem.

Odgovor:

Težka bo! Mislim na to, da bi sina zasvojili z branjem. Otrok, ki ima pri desetih letih tak odpor do branja, kot ga opisujete pri svojem sinu, se izjemno težko prelevi v strastnega bralca.

Zelo dobro razumem vašo skrb, saj sem tudi sama knjižni molj in mi dobra knjiga pocedi sline. Spominjam se, kako me je že precej pred prvim razredom posrkal vase svet pisane besede. Najhujša kazen, ki sem jo ob kakšnem ušpičenem pobalinstvu dobila, je bilo nekaj ur prepovedi branja. Grozno! Ampak ljudje smo različni – kakšen dolgčas pa bi bil, če bi bili vsi enaki!

Razvoj ljubezni do branja
Osnova za graditev pozitivnega odnosa do branja je čim zgodnejši in čim prijetnejši stik s pravljico, in lepo je, da sta z možem to otrokom omogočila. Sem velika privrženka branja pravljic pred spanjem, saj malčke nežno popelje v nočni počitek. Večerno branje ni le bogatenje otrokovega sveta, tudi ne le širjenje besednega zaklada. Skupno branje pomeni obred pred spanjem in izgrajevanje še trdnejšega čustvenega stika med otroki in starši. V otroku se tako budi zanimanje za branje. Malčki berejo iz slikic, potem se počasi priplazijo knjigice z več teksta in nazadnje še prave knjige.

Pomen branja
Branje je nedvomno pomembno, saj poleg kratkočasenja prinaša tudi pomembne informacije. Dobra knjiga otroku razširja obzorje, razvija domišljijo. Pomaga mu, da se postavi v čevlje drugega, da spoznava različne poglede na svet. Prav gotovo otroka tudi vzgaja. Ne le to – pravilno izbrana vsebina lahko otroku pomaga premostiti kakšno stisko in zlahka deluje tudi terapevtsko.

Ni pa branje pomembno samo za širjenje obzorja, temveč je neobhodno tudi kot tehnika za učenje. V višjih razredih obseg snovi in s tem obseg nujno potrebnega branja nenadoma precej poskoči. Slabe bralce kljub popolnoma normalnim učnim sposobnostim to seveda ovira pri učenju. Otrok se mora znati učiti iz učbenika. Prebrati mora knjige za domače branje. Prav v šoli je velik poudarek na tem, da otrok osvoji funkcionalno branje – branje z razumevanjem in zaradi pomena prebranega – na primer navodilo za reševanje matematičnega problema, pozneje za izpolnjevanje obrazca … Bistvo dobrega branja je prav to – razumevanje prebranega, za kar pa mora biti branje avtomatizirano.

Nekateri otroci imajo knjige zelo radi. Ponavadi so to otroci, ki so se brati naučili že zelo zgodaj in tako rekoč sami od sebe. Precej pa je otrok, ki pred knjigo bežijo. Nekateri imajo z branjem velike težave, saj imajo zaradi disleksije (zelo na kratko in zelo na hitro bi jo označili kot težave z orientacijo na listu in v besedilu, menjava strani, zamenjevanje črk, težave z zapisom, ugibanje prebrane besede, zatikanje pri branju, menjava številk, hitro pozabljanje prebranega …) resnične težave pri branju. Drugi spet pa preprosto ne marajo pisane besede in preberejo le tisto, kar je nujno, ali pa še tega ne. Mislim, da spada vaš desetletnik v to skupino, čeprav nič ne napišete, ali fant branja samo ne mara ali pa ima z njim težave. 

Možni vzroki težav
Statistika nam pove – in življenje tudi –, da so fantje nekoliko manj naklonjeni knjigam kot dekleta.

Mogoče branje pri vašem sinu še ni avtomatizirano in se mora za razumevanje prebranega še vedno zelo truditi. Problem je, če ima hkrati z odporom do branja tudi težave z razumevanjem besedila. V tem primeru se mu lahko nacepijo težave tudi pri matematiki – na primer pri reševanju besedilnih nalog.

Televizija in računalnik sta velik požiralec zanimanja in tudi časa za branje
Vzrok za odpor do branja vidim tudi v računalniku in televiziji. Čas, ki ga danes otroci porabijo za branje, sploh ni primerljiv s časom, ki jim ga pobereta računalnik in gledanje televizije. Poleg tega je v internetnih klepetalnicah vzniknil nov jezik s prilagojenimi besedami, okrajšavami, simboli … Tak način sporočanja je preplavil tudi pogovorni jezik na področju kratkih telefonskih sporočil. (Včasih si mislim, kaj bi bilo, če bi otroci s takim veseljem pristopili do učenja tujega jezika …)

Kako sinu pomagati
Pravite, da radi berete – s tem je že zagotovljen eden od pogojev za večjo verjetnost, da bi sin že zaradi zgleda raje posegel po knjigi.

Branje je spretnost, in kot za vse spretnosti tudi za branje velja, da potrebuje dobro tehniko, potem pa urjenje in izkušnje. Na začetku otrok porabi ogromno energije za samo tehniko branja, da se prebije skozi črke, besede, pomen … Pozneje, ko je branje avtomatizirano, je trud glede tehnike minimalen in bolj se je treba potruditi za razumevanje prebranega.

Od desetletnika se pričakuje, da že gladko bere in da zna povzeti, kar je prebral. Kljub temu še vedno ni prevelik, da mu ne bi kakšne zanimive vsebine prebrali tudi vi – čeprav ni rečeno, da bo to sprejel – morda se on sam počuti za tako branje že preodraslo.

Morda lahko sinu podtaknete knjigo z vsebino, ki ga še posebno zanima in ki je privlačno opremljena. Vsekakor ga mora zanimati, ne sme biti ne prelahka (da ga ne dolgočasi) in ne pretežka (da mu ne vzame volje). Naj gre z vami v knjižnico, naj si izbere knjige, ki ga res pritegnejo. Spodbujajte ga, da kakšno vsebino predstavi v šoli kot govorno vajo ali morda v obliki plakata.

Uživajte v svoji pravljici in se imejte lepo.

      Eva

Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.