Zgodbe

Nezakonski otroci slavnih

Jelka Sežun
2. 9. 2009, 13.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Sloviti pregovor o previdnosti, ki da je mati modrosti, ima tudi dostavek, ki pravi, ker očeta nikoli ne omenjajo, se da iz tega sklepati, da je bila previdnost vsaj enkrat hudo neprevidna.

Sloviti pregovor o previdnosti, ki da je mati modrosti, ima tudi dostavek, ki pravi, ker očeta nikoli ne omenjajo, se da iz tega sklepati, da je bila previdnost vsaj enkrat hudo neprevidna. Tudi številni slavni možje, ki gredo skozi veliko ženskih objemov, so bili kdaj neprevidni. Nekateri celo večkrat. Zadnji z dolgega seznama je britanski igralec Jude Law, ki se je zapletel z rjavolasim modrookim fotomodelom, ki čez dva meseca pričakuje njegovega otroka, on pa o nerojeni punčki, ki že ima ime, Sophia, najraje ne bi nič vedel. In v klubu »nimam pojma, o čem govorijo« nikakor ni sam.

No ja, če res moram. Pred nekaj meseci je Law, ločen zapeljivec, oče treh otrok, ki jih ima z nekdanjo ženo Sadie Frost, v New Yorku snemal film o Sherlocku Holmesu (mimogrede, igra dr. Watsona, ne Holmesa), v prostem času pa se je - diskretno, zelo diskretno - dobival s štiriindvajsetletno manekenko Samantho Burke. O zadevi, ki se je končala skoraj tako hitro, kot se je začela (»Samantha je bila preveč vneta,« so vedeli povedati dobro obveščeni), se ne bi razvedelo, če ne bi Samantha nekaj mesecev pozneje oznanila, da imata z igralcem skupno produkcijo: hčerko, ki naj bi se rodila oktobra. Menda jo pričakujejo prav na dan, ko bo Judov najstarejši sin Rafferty dopolnil trinajst let. Darilo pa tako.

Samantha, ki se je večinoma preživljala z razkazovanjem kopalk, se zadnje mesece težko stlači v bikini, pa je, šest mesecev noseča, novico pred dnevi zaupala domnevnemu očku. In medijem, jasno. Jude je bil ob novici o svojem četrtem otroku »šokiran«, so poročali njegovi znanci. Menda je domneval, da punca jemlje kontracepcijske tablete. Tole moramo, zares moramo vprašati: zakaj pa ni on poskrbel za zaščito?

Je pa dobro vedel, kaj mora narediti potem: zahteval je test DNK, kar mu je nakopalo jezen telefonski klic Samanthinega očeta in obsodbo vse njene družine, da se »ni obnašal kot gentleman«. Menda, tako jim je povedala onečaščena hči, jo je Law ob novici najprej zbrisal domov v Veliko Britanijo in odklanjal vse stike z njo. Potem so zadevo zgrabili piarovci in odvetniki in zdaj Samantha po svojem predstavniku zainteresirani javnosti sporoča, da so bile objavljene zgodbe o njegovi domnevni strahopetnosti »vzete iz konteksta« in ji je bil gospod Law vseskozi v oporo. Tako bo menda tudi po rojstvu deklice Sophie, igralčev predstavnik pa je suhoparno povedal, da bo Jude prevzel odgovornost in poskrbel za otroka. Tabloidi so strogo neuradno poročali, da ima Samantha zasebne intimne fotografije, za katere si Jude zelo močno želi, da bi ostale samo zasebne.

Mrtvi ne govorijo. Zato pa so živi včasih kar preveč klepetavi. Po smrti Michaela Jacksona so se razširile govorice, da je imel umrli kralj popa še četrtega otroka. In kmalu smo izvedeli tudi njegovo ime: Omer Bhatti. A ta ni modrooko plavolaso dete - norveški raper je star petindvajset let, osem od teh jih je preživel na ranču Neverland in na Michaelovi spominski slovesnosti je sedel v prvi vrsti med Jacksoni. Nisem njegov sin, je rekel in zatrdil, da sta bila z Michaelom najboljša prijatelja, sorodnika pa ne. Michaelov oče Joe Jackson se ne strinja: »Ja, vedel sem, da ima še enega sina. Videti je kot Jackson, obnaša se kot Jackson, plesati zna kot Jackson.« Ko se je Omer rodil, pravi legenda, naj bi Michael v Oslo poslal dva svoja uslužbenca, da bi pomagala njegovi materi vzgajati otroka. Pravijo tudi, da je pevec pred nekaj leti prijateljem razlagal, da je O-Bee, kot je fantovo umetniško ime, njegov sin, sad kratke romance, vendar niso vedeli, ali je mislil resno. Omer namerava preveriti: poročila, pravijo, da razmišlja o testu DNK.

Še eden, ki ne more povedati svoje plati zgodbe, je lani umrli Heath Ledger. Po njegovi smrti je njegov stric izklepetal, da je imel igralec pri sedemnajstih hčerko s svojo osem let starejšo prijateljico. Ona in njen mož sta zanikala, da bi bil Ledger punčkin oče, skesani stric pa je rekel, da so ga narobe citirali.

Pazite se zobnih nitk. Niso vse zapuščene mamice naivne, anonimne tepke - včasih so zelo slavne. Pred neodgovornim dedcem ni bila varna niti Elizabeth Hurley, ki se je po slovesu od Hugha Granta tolažila s playboyem Stephenom Bingom. Ko je leta 2001 zanosila, je Bing izpuhtel. Trdil je, da je Elizabeth hodila z več moškimi in da on že ni oče malega Damiena Charlesa. Skoraj hkrati se je Bingu zgodil še en škandal zaradi očetovstva - možakar, ki je sumil, da je Bing tudi oče hčerke njegove nekdanje žene, je najel zasebnega detektiva. Ta je malo pobrskal po Bingovih smeteh in našel uporabljeno zobno nitko. Naj zobozdravniki rečejo, kar hočejo, zobna nitka ni vedno vaš prijatelj - test DNK je pokazal, da je metuljček Bing oče obeh otrok. Zgodba ima več kot srečen konec: Elizabeth je srečo (in poročni prstan) našla pri čednem indijskem milijonarju, o Bingu pa ni bilo nič več slišati. Prav mu je.

Anoreksija za kazen. Marlon Brando je imel očitno rad otroke, saj jih je po svetu nasejal nadpovprečno veliko. Pet se jih je rodilo v treh zakonih, tri je posvojil, tri nezakonske pa je imel na stara leta s svojo gospodinjo. In to so samo tisti, za katere vemo, vsake toliko se namreč pojavi še kakšen Brandov nezakonski otrok. Tako smo leta 2007 izvedeli za Rachel Brando, ki se daje klicati Angelique, ker jo je tako klicala njena polinezijska mama, ta je imela ob rojstvu svojega angelčka komaj sedemnajst let. V Kaliforniji rojena Rachel/Angelca je imela tri leta, ko jo je oče priznal. Plačeval ji je drage internate v Švici in Franciji, pa mu je za to kaj hvaležna? Kje pa - da jo je oče »skrival v internatu«, je potožila neki italijanski reviji v članku s srce parajočim naslovom Moj oče Marlon, duh, ki mi je ukradel življenje. Ko se mu je bližala smrt, je hčerko poklical k sebi, je razkrila, vendar ni hotela iti. »Ampak potem ko je umrl, sem zbolela za anoreksijo.« Zdaj je slikarka in pevka in bi rada ustanovila fundacijo za raziskovanje raka.

Dobrodošli v Monaku. Nekoč se vladarji zaradi nezakonskih otrok niso veliko sekirali, odpravili so jih s plemiškim naslovom in kakšnim posestvom, ki se jim je ravno valjalo po predalih. Danes to ni več tako preprosto. Modrokrvneži, ki jih imajo tabloidi skoraj tako na očeh kot igralske in pevske zvezde, svoje spodrsljaje med rjuhami najraje skrijejo. Če jim uspe. A prej ali slej pride vse na dan.

Monaški princ Albert je jezil svojega pokojnega očeta, kneza Rainierja, ker se ni in ni poročil, čeprav očitno ni šlo za to, da ne bi maral žensk. Nasprotno. Monaški prestolonaslednik je bil vedno obdan z lepoticami. Strašni besedici na p, poroka, pa se je previdno izogibal. A v vseh zadevah ni bil tako previden - najprej se je razvedelo, da ima z neko stevardeso sinčka Alexandra. Leta 2005 ga je priznal ter zanj in za njegovo mamo zares velikodušno poskrbel, čeprav se Alexandre nikoli ne bo mogel potegovati za monaški prestol ali nositi družinskega imena Grimaldi.

Samo leto dni zatem je moral Albert priznati, ups, spet sem ga polomil. Pravzaprav je šlo za star greh, deklica Jazmin, ki je odraščala v Kaliforniji in je imela na rojstnem listu v rubriki oče navedeno njegovo ime, je imela takrat štirinajst let. Albert je hotel skrivnost njenega rojstva ohraniti, dokler ne bi odrasla, a se vtikljivi mediji z njim niso strinjali. Tudi Jazmin, hči natakarice, ki je nekega poletja počitnikovala na francoski rivieri, se nikoli ne bo pisala Grimaldi, je pa »dobrodošla v Monaku«, so sporočili.

Stavimo, da niste vedeli. Ne, mi tudi nismo slutili, da naj bi imel sloviti skladatelj George Gershwin nezakonskega sina. Ampak v New Yorku živi zdaj že hudo prileten mož (rojen leta 1926), ki se daje klicati Alan Gershwin. To ime si je kot najstnik sam nadel, odraščal pa je z imenom Albert Schneider. Trdi, da sta bila Schneiderjeva, ki sta ga vzgojila, v resnici njegova teta - sestra njegove matere, plesalke Mollie Charleston - in njen mož, in da je nezakonski sin skladatelja Gershwina. George Gershwin, ki je pri osemintridesetih umrl zaradi prepozno odkritega možganskega tumorja, ga ni nikoli priznal, ga je pa vzdrževal. Ob njegovi smrti je imel Albert/Alan enajst let. Mollie, ki je več let prijateljevala z Gershwinom, se za sina ni menila, George pa je imel redne stike z otrokom. Pogosto je ponj poslal limuzino, ki je dečka odpeljala na predstave ali zabave, včasih tudi k babici, Gershwinovi mami. Leta 1993 je Joan Peyser izdala kontroverzno Gershwinovo biografijo z naslovom The Memory of All That, ki so ji očitali, da se zelo malo ukvarja z Gershwinovim delom, veliko pa z nepotrjenimi govoricami. Peyserjeva je trdila, da je našla več posrednih dokazov in pričevanj, kar naj bi potrdilo, da je Alan res skladateljev sin. Gershwinova družina je sorodstvo večkrat javno zanikala. Alan je postal skladatelj in je menda napisal več kot 2500 popevčic. Samo dvanajst jih je bilo objavljenih. Test DNK je odklonil.

Jana, št. 32, 11.8.2009