Zgodbe

Zlorabljal me je dedek!

ALMA M. SEDLAR
22. 9. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

22-letna Mojca iz Ljubljane je zelo lepo dekle. A če bi ji rekla, da je lepa, bi mi zamerila. Celo otroštvo ji je to govoril dedek, ki jo je spolno zlorabljal dolgih trinajst let. Vse od takrat Mojca takšnim besedam niti v sanjah ne verjame. Če jih sliši, takoj pomisli, da ji tisti namerava storiti kaj hudega.

22-letna Mojca iz Ljubljane je zelo lepo dekle. A če bi ji rekla, da je lepa, bi mi zamerila. Celo otroštvo ji je to govoril dedek, ki jo je spolno zlorabljal dolgih trinajst let. Vse od takrat Mojca takšnim besedam niti v sanjah ne verjame. Če jih sliši, takoj pomisli, da ji tisti namerava storiti kaj hudega.

 

 

Mojco je dedek zlorabljal od njenega petega pa vse do osemnajstega leta. Šele takrat je zbrala dovolj moči, da je zaupala staršem. Verjela sta ji. Ves čas ji stojita trdno ob strani. Dedka so prijavili. Za trinajst let zlorabljanja vnukinje je bil obsojen na dve leti zapora. Že kazensko sodišče ga je obsodilo tudi na plačilo odškodnine, kar se zgodi izjemno redko, saj sodišča v takšnih zadevah stranke navadno napotijo na civilno pravdo. Na obsodbo se je pritožil. Višje sodišče bo predvidoma odločilo v šestih mesecih. Mojčin ded je ves ta čas na prostosti. Zanjo vsak tak dan pomeni zgolj podaljševanje agonije. Vsaj delno olajšanje bo morda začutila šele takrat, ko bo dedka končno doletela kazen.

Vedno se je pripravil. »Dedek me je začel zlorabljati, ko sem bila stara pet let. Lahko da je to počel tudi že prej, a od takrat naprej se spomnim. Zlorabljal me je od 5. do 11. leta, potem pa me je do 18. leta ob vsaki priložnosti otipaval. To je bila zanj že kar nekakšna rutina,« pripoveduje Mojca. Priložnosti je imel več kot dovolj. Njegova žena, Mojčina babica, je bila hudo bolna, zato so ju obiskovali vsaj enkrat na teden, da bi pomagali ubogemu osamljenemu dedku. »Vedno sem šla zraven. In naj se še tako čudno sliši – zlorabljal me je v spalnici, medtem ko so bili v istem stanovanju tudi moji starši. Ko je bil po kosilu čas za počitek, so me zaupali v varstvo dedku. Šla sem k njemu v sobo, kjer naj bi spala. Vedno je že prej pripravil kakšne igre in kupil kup sladkarij. Vse je bilo pripravljeno. Starši, ki se jim niti sanjalo ni, kaj se dogaja, so mi nenehno ponavljali: »Dedek se je tako zelo potrudil, vse to je kupil … Bodi pridna!« Mene pa je bilo groza. Toda nisem si upala povedati.«
                                                               Več v Jani št. 38, 22.9.2009