Zgodbe

Bo politična jesen pregreta tudi zaradi mrka?

Stane Padežnik, astrolog
12. 9. 2012, 13.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Prihajajoči popolni sončni mrk 13. novembra letos spominja na katastrofalen potop in uničujoče poplave. Skozi šivankino uho nas lahko reši samo še naglo ukrepanje.

Slovence pamet sreča, kadar nas udari lunin ali sončni mrk s kakšno katastrofo. Toda streznitev ne zajame vseh in se pojavi le za hip, žal. Kako na centre moči, zlasti na politično in sindikalno vodstvo, vplivajo turbulentne kozmične sile, sem že opisal v članku 6. decembra lani v Jani, ko sem analiziral sovpadanje superreferenduma junija 2011 v mesecu kar treh mrkov in predčasnih državnozborskih volitev, ki so bile izvedene med dvema mrkoma, pri tem pa ugotovil, da mrki pošteno premetavajo slovensko politiko. Letos ne bo nič drugače. To se nam dogaja kar naprej! Naš spust po toboganu je že tako vratolomen, da si bomo zlomili še tilnik, potem ko je hrbtenica (bančni sistem in gospodarstvo) že tako hroma. Iz vseh zablod in kasnejših prepoznih spoznanj bi se vendar lahko kaj naučili!

Boj na nož, kdo bo koga. Letos spomladi sta bila dva na srečo samo delna mrka, 21. 5. in 4. 6., pa poglejte, kakšno zmedo in razburjanje sta povzročila. Pri tem upoštevajmo, da se vplivi delnih mrkov čutijo in opazijo že najmanj mesec in pol prej ter delujejo enako dolgo še potem. Reakcije so nabite s čustvi, razum odpoveduje, nasprotja se poglabljajo, kazanje politične moči pa zamegljuje trezen pogled na stanje, v katerem smo. V ozadju nedogovorov poteka boj na nož. Pomembno je, kdo bo koga, pa četudi na koncu ostaneta samo še prah in pepel. Mrki vplivajo na živčni sistem, ta je kmalu preobremenjen, obrambni mehanizmi se krepijo, sarkastične izjave pa množijo. Te se kot strupene puščice zabadajo v srce strani, ki bi se morale kaj dogovoriti, toda razuma ni nikjer. Julija odloženo državnozborsko ukrepanje na september samo še pospešuje naš vratolomni spust po toboganu. Grško dno se nam strahovito bliža, španski prelom je že tu! Osebno jemanje sarkastičnih bodic z nasprotnega brega je kot otročja igra v peskovniku. Bo perje frčalo vse naokrog tudi v jeseni, ko se nam bliža popolni sončni mrk, ki deluje že tri mesece prej in čedalje bolj stopnjevano? Kdo bo medtem vladal, če bo razsodnih glav premalo, da bi nas rešile dokončnega potopa? Vas to ne spominja na potop Titanika aprila pred sto leti, ko sta bila na delu prav tako dva zaporedna mrka s sočasnimi hudimi konstelacijami planetov? In na plimovanje morja novembra 1966 v Benetkah, ko je doseglo višino 194 cm in povsem poplavilo mesto? (Popolni sončni mrk je bil tedaj 12. 11., prav tako s spremljajočimi destruktivnimi aspekti.) 


Več preberite v tiskani izdaji revije Jana (št. 37, izid: 11.9.2012).