Zgodbe

Igor Vuksanović o fiskalnem pravilu

Tina Nika Snoj
14. 5. 2013, 10.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Igor Vuksanović se pri svojem delu z ustavnim pravom srečuje vsak dan. V ustavo, pravi, sodijo temeljne norme in vrednote družbe.

Pravila za delovanje države, zavore za vse tri veje oblasti in človekove pravice. Ne pa tudi način vodenja državnih financ. Torej ne fiskalno pravilo. Vanj kot v rešitev iz krize ne verjame niti z ekonomskega stališča, kaj šele da bi na doktrino, ki jo vsebuje, pristajal kot na neko osnovno vrednoto. Z zapisom fiskalnega pravila v ustavo, je prepričan, v ta temeljni akt vpisujemo manj pravic v zdravstvu, izobraževanju, sociali itn. V ustavo vpisujemo socialno katastrofo in kapitulacijo pred neoliberalizmom.

Gledano s stališča ekonomije, kaj se ta trenutek dogaja v Sloveniji?
Ogorčen boj proti državni porabi, predvsem storitvam, ki jih država ponuja državljanu, temelji na dveh floskulah. Prva je, da moramo skrbeti za blagor prihodnjih generacij s tem, da se ne zadolžujemo, in druga, da se mora država s financami obnašati enako kot gospodinjstvo. To je desnokonzervativen pogled, ki se pri nas prodaja pod krinko nekakšnega zdravega razuma in kmečke logike. Z njim nas tako posiljujejo, da mnogi verjamejo, da je to sveta resnica in edini možen pogled na stvari. Kar pa seveda ni res. To je le prepričanje ene šole v ekonomiji.

Ne le da se s tem pogledom ne strinjate, pred njim glasno opozarjate.
Res je. Začniva s prihodnjimi generacijami in sklicevanjem na njihovo dobro. Kaj mislite, kaj jim bolj škodi – da se država razumno zadolži zato, da bi investirala v ceste, čistilne naprave, bolnišnice, vrtce in šole, ki bodo seveda ostali tudi njim, in projekte, ki bodo zagotavljali gospodarsko rast? Ali jim bolj škodijo trajajoča recesija, izguba delovnih mest, manjša kupna moč in naraščanje revščine? To je namreč prineslo zategovanje pasu doslej. Mislim, da odgovor ni vprašljiv.

Omenili ste še primerjavo med državo in gospodinjstvom.
Naši politiki imajo čisto prav, ko poudarjajo, da zdrava pamet pravi, da se mora gospodinjstvo zadolževati zelo previdno. A primerjava gospodinjstva z državo je popolnoma političen slepilni manever za ljudstvo. Državno gospodarstvo ne deluje kot gospodinjsko. Država lahko vedno poviša svoje prihodke, v nasprotju z gospodinjstvom. Z boljšo davčno politiko, z učinkovitejšimi izterjavami davkov, z višjo stopnjo ter, na drugi strani, s pametnim vlaganjem tega kapitala vpliva na to, da bo v prihodnosti lahko pobrala več davkov, ker bodo podjetja uspešna, delovnih mest bo več in plače bodo višje. Gospodinjstvo nikakor ne more toliko vplivati na svoje finančne okoliščine. Z vpisom fiskalnega pravila v ustavo pa bo oteženo prav to vlaganje, ki ločuje gospodarjenje v državi od tistega v družini.

Argument politike je tudi zaupanje finančnih trgov.
Ta razlog je preprosto smešen. Akterji na finančnih trgih so izredno dobro poučeni in neka načelna zaveza, pa čeprav v ustavi, v ekonomiji še nič ne pomeni, če gospodarski kazalci niso dobri. Če bomo zapisali fiskalno pravilo v ustavo, še ne bomo postali naslednja Švica. Pa tudi ta se glede na raziskave po sprejetju fiskalnega pravila ne zadolžuje nič ugodneje.  


Več preberite v tiskani Jani (št. 20, izid: 14.5.2013).