Nasveti

Janina zdravniška linija: Kaj imata skupnega osteoporoza in topotanje z nogami?

Uredništvo
29. 2. 2024, 05.00
Deli članek:

Tole je morda res malce čudno vprašanje, ampak moja mama je nekje prebrala oziroma slišala, da proti osteoporozi deluje tudi to, da vsak dan eno minuto močno udarjaš z nogami ob tla. Je to res? In še: ali se ta manever izvaja sede ali stoje. Lepo vas pozdravljam, Nina

dreamstime
fotografija je simbolična

Spoštovana gospa Nina!

Kaj menite: bi bilo mogoče pregnati osteoporozo s topotanjem – z udarjanjem z nogami ob tla, kot ste zapisali? Bilo bi krasno, če bi bilo tako preprosto, ne glede na to, ali bi človek to izvajal stojé ali sedé …

A nekaj modrosti vendarle je v tej trditvi: gibanje. Gibanje proti uporu. Upor, določena obremenitev, krepi mišice, pa tudi kosti. Zanimivo je na primer, da med ljudmi močnejše postave – da ne rečem med debelimi – skorajda ni osteoporoze. Kolikor vem, je to edina dobra plat debelosti. 

S tem nikakor ne trdim, da mora biti človek prekomerno prehranjen, da se ubrani osteoporoze, skušam samo najti zrno modrosti v trditvi, da bi bilo topotanje – udarjanje z nogami ob tla – dober recept proti krhkim kostem.

Ko sem pred leti prebirala strokovno literaturo o osteoporozi, sem nekje našla nasvet, da skakanje pri starejših ni priporočljivo, ker lahko pospeši sesedanje vretenc. Svoji mami – takrat je imela nekaj čez sedemdeset let in je neznansko rada skakala čez vrvico – sem zato, polna medicinskega znanja, odsvetovala takšno rekreacijo. Kako zelo mi je bilo pozneje žal! Skakanje čez vrvico ji je bilo v veselje! S svojim nasvetom sem jo prikrajšala za drobno radost! In drobne radosti, majhna veselja, so v življenju tako zelo pomembna! Sčasoma bi to dejavnost itak opustila. Leta pač terjajo svoje, če nam je prav ali ne. A dokler bi lahko skakala čez vrvico, bi bila korist vsekakor večja od morebitne škode: ohranjala bi gibčnost, občutek za ravnotežje, torej dobro stabilnost, pa še krasna aerobna vaja je to, saj se pri skakanju čez vrvico človek tudi malo zadiha. 

Jaka Koren
Alenka Höfferle Felc, fiziatrinja

Trening SIT

A naj se vrnem k vašemu topotanju, kot tudi rečemo udarjanju z nogami ob tla. Prav mogoče je, da je vaša gospa mama nekje »ujela« informacijo o tako imenovanem »treningu SIT«. Kratica SIT je sestavljena iz začetnic treh angleških besed: sprint interval training. Gre za obliko zelo intenzivne vadbe v ponavljajočih se intervalih s kratkimi premori. HIIT (kratica za high intensity interval training) je le nekoliko manj intenziven od vadbe SIT. Naj se ustavim pri slednjem: gre za zelo intenziven tek na tekalni stezi, lahko tudi na kolesu ali orbitreku; z največjo močjo in hitrostjo, ki jo premoremo, tečemo od pet do trideset sekund in potem počivamo dve minuti do štiri minute; to ponovimo štiri- do osemkrat pri eni vadbi, vadimo pa enkrat do trikrat na teden. Seveda se tega lotimo primerno ogreti. Ugotovili so, da je metoda izjemno učinkovita, saj krepi mišice, uravnava telesno težo, izboljšuje telesno pripravljenost in vzdržljivost. Vadba je poceni, zanjo porabimo malo časa in jo lahko izvajamo kjerkoli. Ima pa eno pomanjkljivost: ni primerna za tiste z zdravstvenimi težavami, za ljudi s slabim srcem ali visokim krvnim tlakom.

Vaši mami zato svetujem načrtno izvajanje ustreznih vaj, ki se jih je mogoče naučiti na fizioterapiji: bodisi v zdravstvenem domu, kamor jo lahko napoti osebni zdravnik, bodisi v kakšni zasebni fizioterapevtski ambulanti; teh je kar nekaj, tako da ne bo težko najti kaj primernega. 

Poleg telesne dejavnosti je seveda priporočljiva tudi uravnotežena prehrana, izogibanje razvadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola, in ravno prav sonca, ki pomaga telesu ustvarjati vitamin D. 

Hoja in ples

Glede telesne dejavnosti – navsezadnje se na to nanaša vaše vprašanje – še to: telesna dejavnost je pomembna, a mora biti redna, pri starejših pa tudi zmerna; vpliva na mišice in kosti in jih do neke mere krepi, a preprečiti ali zdraviti osteoporoze žal ne zmore. Vendar pa spodbuja koordinacijo, okretnost in stabilnost telesa, in tako posredno zmanjšuje tveganje za padce, s tem pa tudi za zlome. Posebej koristno je obremenjevanje s težo telesa: priporočljiva je zlasti hoja, še boljši pa je ples! Ta ne spodbuja le koordinacije, stabilnosti in gibčnosti, ampak tudi družabnost, s tem pa razveseljuje dušo in srce. S tega vidika je, lahko bi rekli, ples najpopolnejša rekreacija. In ne nazadnje: celo udarjanje z nogami ob tla lahko vključuje, če mi dovolite to malce hudomušno (in resnično!) pripombo …

Skupaj z mamo bosta presodili, spoštovana gospa Nina, kaj bo zanjo najprimernejše: ustrezne vaje na fizioterapiji ali vključitev v plesno skupino starejših, ki ji bo zagotovo prinesla tudi nekaj smeha in zabave. Lahko tudi oboje! Želim vama, da najdeta najboljšo možnost!

Prijazen pozdrav,

mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziatrinja)

Jana
Janina zdravniška linija

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!