Nasveti

Po probiotik v lekarno ali mlekarno?

Sara Lipovšek
26. 2. 2024, 04.00
Deli članek:

Velikokrat slišimo, kako koristni so za naše zdravje probiotični mlečni izdelki in fermentirana zelenjava. Pa je to res dovolj za zdravo mikrobioto ali morda naš organizem potrebuje tudi probiotične farmacevtske izdelke? Na Dnevih zdravja, ki so bili v Celju, je dr. Rok Orel nekaj mitov in dejstev, ki krožijo o probiotikih, potrdil, nekja pa tudi ovrgel. Tekst: SARA LIPOVŠEK

revija Jana
Za koristen učinek je treba uživati probiotike dlje časa, saj so ugotovili, da že po enem do dveh tednih izginejo iz črevesja.

Kefir, kislo zelje ali zelnica, kaj izbrati? Vse našteto je odlična fermentirana hrana, ki jo uživamo že stoletja in je koristna za naš organizem. Z njo zaužijemo proteine in koristne mikroorganizme, ki pa vedno, žal, ne preživijo do črevesja. Probiotični izdelki so po drugi strani ciljno naravnani na učinkovanje v črevesju in zato pripomorejo k ponovni vzpostavitvi naše celotne mikrobiote. Učinek, ki ga dosežemo z zaužitjem probiotikov, je tudi zaradi koncentracije mikroorganizmov, ki jih ti vsebujejo, občutno večji in ga je samo s prehrano skorajda nemogoče doseči. »Probiotični sevi niso sintetika. So izolirani, preizkušeni, razmnoženi in dani v preparate. Izhajajo večinoma iz črevesja zdravih ljudi, mleka doječih mater ali hrane. V probiotičnem preparatu dobimo veliko večjo količino tega in je zato tudi učinek večji,« je razložil dr. Orel.

Miti in dejstva o probiotikih

1. Ni univerzalnega probiotika, tudi najboljši so učinkoviti samo pri specifičnih težavah. DRŽI.

Probiotiki vsebujejo različne seve. »Vsak izmed njih prinaša specifično korist. Če si želimo s probiotiki izboljšati, na primer, infekcijsko drisko, potrebujemo točno določene seve probiotika in ne katerihkoli,« je poudaril dr. Orel. Nataša Čater, magistra farmacije in direktorica Žalskih lekarn, pa je navedla še nekaj dejstev o probiotikih, ki dostikrat niso podprta s kliničnimi študijami: »Zmanjšajo serumsko raven holesterola, preprečujejo raka na črevesju, zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja, zmanjšujejo vnetne črevesne bolezni (Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis), zmanjšujejo vaginalne infekcije, povečajo produkcijo vitaminov in absorpcijo mineralov. Je pa znanstveno potrjen pozitiven učinek, ki ga imajo probiotiki pri driskah, povzročenih z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb in potovalnih driskah, laktozni intoleranci in pri čezmernem razraščanju Candide albicans ter pri urejanju boljšega odvajanje blata, predvsem pri otrocih.« Probiotični sev Bifidobacterium animalis subsp. lactis,BB-12 je učinkovit pri imunski stimulaciji, blaži atopijski ekcem in preprečuje drisko pri otrocih ter potovalno drisko. Bifidobacterium longum BB536 ima pozitiven učinek pri alergijah. Lactobacillus acidophilus NCFM učinkovito zmanjšuje težave pri laktozni intoleranci in preprečuje čezmerno rast patogenih bakterij. Lactobacillus reuteri SD2112 učinkuje proti driski in stimulira imunski sistem. Lactobacillus rhamnosus LB21 paprav tako učinkovito stimulira imunski sistem. »Pri omenjenih težavah so probiotiki zelo koristni in izboljšujejo zdravstveno stanje. Nič ni narobe, če jih uživamo brez vzroka, saj nam uredijo ugodno črevesno floro in izboljšujejo tudi imunski sistem,« je povedala. Vseeno pa probiotiki niso uporabni čisto pri vseh zdravstvenih težavah, je pristavil dr. Orel.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 8., 20. februar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!