Če bo zima še naprej tako topla, bomo lahko kmalu začeli izkopavati različne korenine, v naravi in na vrtu. Luštrek je ena izmed zdravilnih rastlin, ki jo poznata ljudsko zdravilstvo in farmacija, v naravi jo težko najdemo, med vrtnimi začimbami in zelišči pa pogosto. Žal ga ne uporabljamo prav veliko, ker ima precej močan vonj in okus. Nekaj peresc, od daleč podobnih peteršilju, je dovolj za govejo ali zelenjavno juho. Sicer pa zrase v meter do dva visok grm, ki vsako zimo odmre do korenine. Uporabljajo ga za začimbne mešanice in je obvezna sestavina jušnih kock.
Če bomo uporabljali luštrek v zeleni lekarni, kar močno priporočamo, ga na robu vrta posejmo vsako leto – en grm imamo sicer lahko leta in leta, korenike so nagrbančene, razvejane in manj uporabne, seveda pa rastlino z izkopavanjem tudi uničimo. Uporabljamo sveže in posušene korenine, pa tudi plodove, ki jih pobiramo jeseni. Korenine dobro operemo, narežemo na rezine in posušimo v senci. Lahko jih zmeljemo skupaj s posušenimi plodovi.
Kaj si lahko obetam od luštreka? Zdravilni učinki so usmerjeni predvsem v trebušni del telesa, pomaga pri prebavnih motnjah, občutku slabosti v želodcu, zasluzenem želodcu, uravnava želodčno kislino in preprečuje razjede. Pospešuje izločanje vode iz telesa, lajša vnetje mehurja in ledvičnih čašic, pomaga pri ledvičnih boleznih, beljakovinah v seču in migreni zaradi slabega delovanja ledvic. Pospešuje menstruacijo, prav zaradi tega učinka ga nosečnice ne smejo uporabljati. Tudi z vročino se mu je treba izogniti. Preprečuje nastajanje kamnov, pomaga pri protinskih in revmatičnih težavah ter čezmernem potenju.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. št. 3., 16. januar, 2024.
