Letošnje leto je raj za klope: Bi prepoznali simptome okužbe?

Lara Jelen

25. 6. 2023, 07.00

Kdaj lahko posumimo, da je bil klop, ki se je prisesal na psa, okužen? Tekst: L.J.

Shutterstock

Kadar najdemo v sluhovo- du psa zelo veliko prisesanih klopov, je to običajno pasji klop (Rhipicephalus sanguineus), ki je pogostejši v sredozemskem podnebju.

Letošnja pomlad je bila izredno vlažna, deževna in nič kaj vroča, pravi raj za klope. Poleg sebe moramo pred njimi nujno zaščititi hišne ljubljenčke, jih redno pregledovati in jim klope odstranjevati. O razpoložljivi preventivi smo dobro poučeni. Kaj pa o simptomih, ki opozarjajo na s klopi prenosljive bolezni?

Prisesane klope moramo psom redno odstranjevati, opozarja veterinar Rado Zajc z Veterinarske klinike Zajc & Co. »S pitjem krvi odrasla samica svojo težo poveča tudi do stokrat, zato lahko številna invazija klopov povzroči močno slabokrvnost, oslabitev živali in celo pogin.«

Pasji klop se odziva celo na frekvence pasjega laježa. Zlahka se udomači v razpokah pasjih ut in tam razmnožuje.

Obvezno jim preglejte ušesa

»V Sloveniji živi 16 vrst klopov, med katerimi so v veterinarski medicini psov najpomembnejše tri vrste: gozdni klop (Ixodes ricinus), severni ornamentirani klop (Dermacentor reticulatus) in pasji klop (Rhipicephalus sanguineus). Najbolj poznan, gozdni klop, živi na gozdnih območjih in najpogosteje zajeda pri divjih živalih. Prenaša boreliozo in anaplazmozo. Značilnost severnega ornamentiranega klopa so pigmentirani vzorci po ščitku. Radi parazitirajo na večjih divjih in domačih sesalcih, zato je pogostejši na območjih z živino. Prenaša babezijo. Pasji klop, ki velja za najbolj razširjeno vrsto na svetu, pa je v Sloveniji tujerodna vrsta. K nam ga iz toplejših krajev redno prinašajo ptice selivke. Parazitira na mnogih toplokrvnih živalih, najpogosteje pa je njegov gostitelj pes, odziva se celo na frekvence laježa psov. Lahko se razmnožuje v domačem okolju, v bližini pasjih bivališč (npr. v razpokah pasjih ut in boksov). Ti klopi pri psu najpogosteje parazitirajo med prsti in v ušesih, zelo pogosto v velikem številu. Tudi ta klop je prenašalec babezije.«

Šepanje je lahko simptom okužbe

V Sloveniji med klopno prenosljivimi boleznimi najpogosteje diagnosticirajo boreliozo, anaplazmozo (včasih imenovana erlihioza) in babeziozo(piroplazmoza). »Klinični znaki so pri vseh treh boleznih običajno nespecifični. Če v sezoni klopov opazite pri svojem psu apatičnost, brezvoljnost, povišano telesno temperaturo z bruhanjem in drisko ali šepanjem, ne odlašajte z obiskom pri veterinarju! Ob pravočasni laboratorijski diagnostiki klopno prenosljive bolezni pri psih uspešno zdravimo,« poudarja Rado Zajc.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.