Bolečina je normalen odziv telesa, alarm za škodo, ki se mu dela, najsibo zaradi poškodbe, bolezni ali pretiravanja z neko aktivnostjo. Bolečina nas varuje, saj nas ustavi in s tem prepreči nadaljnje poškodbe ali opozori na to, da bo treba k zdravniku. Zaznamo jo s pomočjo živcev, po katerih se dražljaji iz poškodovanega tkiva prenašajo do hrbtenjače in naprej do možganov.
Včasih pa bolečina ne poneha. O kronični bolečini govorimo, če traja več kot šest mesecev, se pojavlja nekajkrat na mesec in bi jo na lestvici od 0 do 10 ocenili s 5 ali več. Vzroki zanjo so lahko različni, včasih pa jih sploh ni mogoče določiti. Po raziskavi iz leta 2020 v Sloveniji kronično bolečino občuti več kot vsak peti prebivalec. Ženske (27 odstotkov) pogosteje trpijo za kronično bolečino kot moški (18 odstotkov). Med starejšimi od 60 let prizadene skoraj vsakega tretjega.
Kronična bolečina je veliko breme za človeka ter pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Vpliva na vsa področja posameznikovega življenja; ne le na njegovo počutje in telesno zmogljivost, ampak tudi na družabno in družinsko življenje, sposobnost za delo in vsakodnevne aktivnosti, razpoloženje in spanje ter lahko povzroči tudi invalidnost. Živeti polno življenje in uživati v družbi prijateljev in družine je težko, če te neprestano obdaja oblak bolečine, zato je kakovost življenja bolnikov s kronično bolečino močno okrnjena.
Kaj je nevropatska bolečina
Ena od vrst kronične bolečine je nevropatska bolečina, za katero trpi kar od sedem do deset odstotkov odraslih. Pri njej je okvarjen sam živec, ki zaznava bolečino, ali deli živčevja, ki prenašajo bolečinske signale. Poleg tega, da je dolgotrajna, je nevropatska bolečina huda. Bolniki jo opisujejo kot bliskovito, pekočo, ostro, zbadajočo, žarečo, mravljinčavo ali elektrizirajočo. Kot bi jih posipali z žerjavico, polivali s kislino. Kot da jim bo del telesa razneslo. Sproži jo lahko že blag dotik ali pa se pojavi sama od sebe. Simptomi so pogostejši in močnejši konec dneva in ponoči, tako da nekateri zaradi njih skoraj ne spijo. Zaradi vsega skupaj sta z nevropatsko bolečino pogosto povezani tudi depresija in tesnoba, ki še poslabšata kakovost življenja bolnika ter njegovih bližnjih.
Nevropatska bolečina lahko pride z zamikom. Včasih se pojavi šele tedne, mesece ali celo leta po poškodbi ali začetku bolezni in običajno traja dolgo. Pojavlja se v sunkih in valovih ter le redko izgine sama od sebe. Vzroki zanjo so mnogovrstni. Lahko je posledica bolezni ali poškodbe. Doživlja jo, denimo, kar četrtina sladkornih bolnikov. Vzrok zanjo so lahko tudi okvarjeni živci po poškodbi ali operaciji, vnetja in okužbe (npr. pasavec), rak, kemoterapija, obsevanje, čezmerno uživanje alkohola, možganska kap, multipla skleroza in še kaj bi se našlo.
Zadnje upanje: električno draženje hrbtenjače - nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 23. 5. 2023.
