Medtem ko so naši predniki nekoč izdelovali trdo milo predvsem zato, ker ga sicer ne bi imeli, ga danes čedalje pogosteje izdelujemo zato, ker radi ustvarjamo in se za povrh še izognemo trgovini. Karmen Gostinčar, avtorica knjige Čudoviti svet mil, vsem, ki se bodo preizkusili v izdelavi mila, zagotavlja, da vas bo to početje zasvojilo, tako kot je njo. Izdelava mila v resnici ni tako zahtevna, da ga ne bi vsaj poskusili narediti, še pravi.
Milo bi seveda z lahkoto kupili, a če ga izdelamo sami, lahko izberemo sestavine, ki najbolj prijajo naši koži, ceneje pridemo do vrhunskega izdelka, izognemo se nepotrebnim kemikalijam, izdelava pa je, težavnosti navkljub, precej zabavna, našteva avtorica knjige, ki je izšla pri založbi Kmečki glas.
Mila, ki ne izsušijo kože
Pozimi, ko okrog nas plešejo virusi, si roke pogosteje umivamo, kar pa lahko izsuši kožo. »Mila, narejena po hladnem postopku, ohranijo naravni glicerin, zato so tako negovalna in ne izsušijo kože. Idealna delovna temperatura pri izdelavi teh mil je od 30 do 50 stopinj Celzija. Sama maščobe segrevam, da se trde raztopijo, potem pa jih ohladim na približno 40 stopinj Celzija,« pravi Karmen Gostinčar. Njene izkušnje kažejo, da se dodatki v milih veliko bolje obdržijo, če jih dodajamo hladnejši masi. »Stopljena maščoba in lužna raztopina morata biti ob združitvi približno enake temperature (stopinja gor ali dol). Pri nižji temperaturi se milo zgosti nekoliko počasneje, dišave in barve pa so močnejše.«
Sestavine, brez katerih ne gre
»Najpogosteje se pri izdelavi naravnega mila uporabljajo oljčno in mandljevo olje ter kokosovo maslo. Sicer pa lahko, če si želimo trše milo, izberemo še kakavovo ali mangovo maslo. Arganovo olje ustvari kremno peno, maslo babassu puhasto, karitejevo maslo pa bolj svileno peno. »Za izdelavo mila potrebujemo poleg maščob in lužnega kamna tudi tekočino. Največkrat uporabimo destilirano vodo, lahko pa tudi kako drugo tekočino. Primerni so različni hidrolati (sivka, vrtnica, kamilica), ohlajeni čaji, vino, pivo ali celo mleko (mandljevo, sojino, kravje, kokosovo).« A previdno z lužnim kamnom, opozarja. »Ko dodajamo tekočini lužni kamen, moramo biti zelo previdni, saj se pri tem sprošča toplota. Preden raztopino uporabimo, jo ohladimo na enako temperaturo, kot je temperatura maščob. Če uporabimo hidrolat, vino, pivo, mleko, jogurt ali katero drugo tekočino namesto destilirane vode, jo pred dodajanjem lužnega kamna napol zamrznemo, najlažje v posodicah za led. Samo tako bo ohranila svoje dobre lastnosti.«
Previdno z lugom!
»Lug je topna jedka kemikalija in ena poglavitnih sestavin pri izdelavi mila. Je v obliki natrijevega hidroksida. Ko lug združimo z oljem ali maslom po postopku umiljenja (saponifikacija), se te sestavine združijo, med seboj nevtralizirajo in tvorijo sol, ki jo poznamo kot milo. Količina in vrsta uporabljenih olj ter masla vplivata na količino potrebnega luga. Čeprav je slišati preprosto, je treba z lugom ravnati zelo previdno, saj lahko povzroči resne poškodbe, od opeklin na koži do slepote. Lug je izjemno nevarna kemikalija in vsakdo, ki ga uporablja, mora upoštevati temeljite previdnostne ukrepe, med katere sodita zaščita oči ter uporaba rokavic in primernih oblačil. Zaužitje luga lahko povzroči tudi smrt,« opozarja avtorica. Če niste prepričani, da znate z lugom varno ravnati, si morda za začetek raje preberite njeno knjigo v celoti in obiščite kak tečaj za izdelavo mila. Vmes pa si lahko izdelate milo po preprostejšem postopku, brez luga.
NAMIG IZ KNJIGE
»Včasih so mila mešali ure in ure. Danes je to mogoče narediti veliko hitreje. Mnogi uporabljamo palični mešalnik za hitrejše in varnejše mešanje, s čimer se čas obdelave skrajša na pol ure in manj.«
ZANIMIVOST
»Industrija mila loči glicerin z izpiranjem, ker je predragocen in ga je mogoče znova uporabiti drugje. V hladnem postopku naravni glicerin ostane v milu in lahko razvije svoje lastnosti. To je razlog, da so doma narejena mila veliko mehkejša od industrijskih.«
OKVIR: Naravna barvila za mila
Če si želimo svoje milo naravno obarvati, lahko za to uporabimo razne začimbe, zelišča ali glino. »Navadno jih dodajamo kot oljne izvlečke, mešamo v lužno raztopino ali dodajamo v obliki prahu. Naravna barvila, ki se uporabljajo najpogosteje in so v obliki prahu, so kurkuma, spirulina, rdeča pesa, cimet, vse vrste gline in aktivno kokosovo oglje, ki je uspešnica zadnjih nekaj let,« našteva Karmen Gostinčar.
NASVET
»Ko vzamemo milo iz kalupa, je priporočljivo še vsaj od štiri- do šesttedensko zorenje. Milo naj zori na suhem in zračnem mestu. V tem času bo izgubilo odvečno vodo, postalo lažje, a tudi trše.
POMEMBNO
Pripomočke, ki se uporabljajo za pripravo mila, hranimo ločeno od tistih, ki jih uporabljamo za gospodinjstvo. Sploh z lugom ravnajmo izjemno previdno in z vso potrebno zaščitno opremo, saj je vdihavanje njegovih hlapov strupeno, v stiku s kožo pa lahko povzroči opekline.
RECEPTI
Izdelava trdih mil, sploh kadar uporabljamo lug, ni nekaj, kar bi delali kar tako na približno. Natančno upoštevajmo vse navedene sestavine, saj je količina luga v posameznem receptu preračunana točno glede na količino posamezne maščobe (po formuli količina olja ali masla krat njegova vrednost SAP je enako količini luga, ki ga potrebujemo v receptu). Primer: oljčno olje ima vrednost SAP 0,134. To pomnožimo s količino oljčnega olja, ki ga bomo uporabili, da dobimo količino luga, ki ga potrebujemo za izdelavo lužne raztopine. Vse vrednosti SAP od različnih olj boste našli v knjigi Čudoviti svet mil.
Kavno milo
Milo s kavo je hkrati nežno luščilo (piling). Zaradi kofeina in mešanice eteričnih olj cimeta in poprove mete učinkuje proti celulitu.
Sestavine
280 g oljčnega olja
190 g palmovega olja
330 g kokosovega masla
246,48 g ohlajene prave kave
123,24 g luga (NaOH)
2 žlici kavne usedline
10 g naravnega eteričnega olja cimeta
10 g naravnega eteričnega olja poprove mete
Skuhamo turško kavo, jo precedimo in ohladimo. Nato pripravimo lužno raztopino. V kavo vsujemo lug in mešamo, da se raztopi. Kavno lužno raztopino postavimo na stran in ohladimo na 35 do 40 °C. Segrejemo kokosovo maslo. Odstavimo ter primešamo oljčno in palmovo olje. Maščoba mora biti enake temperature kot lužna raztopina. Potem lužno raztopino previdno vmešamo v maščobo. Mešamo, da se sestavine povežejo. Masi dodamo kavno usedlino in eterični olji ter dobro premešamo.
Maso vlijemo v kalup, pokrijemo s prosojno folijo in odejo ter pustimo stati od 1 do 2 dni. Nato milo zvrnemo iz kalupa in narežemo na primerne kose, ki naj zorijo še od 4 do 6 tednov.
NAMIG
Velikokrat se zgodi, da nekaj mase ostane. Odvečno maso lahko nadevamo v drug kalup. Lahko tudi naredimo milo v obliki kavnega zrna.
Še več receptov za izdelavo mila vas čaka v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
