Nasveti

Prihranim in zdravje ohranim

jk
23. 11. 2021, 22.00
Deli članek:

Sezonsko sadje in zelenjava sta najbolj poceni, a hkrati neverjetno zdrava, kar je sploh najpomemnejši razlog, da ju pozdravimo na svojem jedilniku. Sezonski pridelki najbolj krepijo imunski sistem, poleg tega pa imajo še vsak svoje supermoči.

zarja jana
Sezonski pridelki najbolj krepijo imunski sistem, poleg tega pa imajo še vsak svoje supermoči.

Rdeča pesa varuje srce

Rdeči koren pese sladkastega okusa s trpkim priokusom zemlje ima le malo kalorij, vsebuje pa folate, mangan, kalij in obilo vlaknin. Barvo rdeči pesi daje betacianin, rastlinski pigment, ki je močan antioksidant – znan je po tem, da nas ščiti pred srčnimi obolenji. V ljudskem zdravilstvu je rdeča pesa v uporabi za očiščevanje jeter.

Čudodelni brokoli

Študije so mu močno naklonjene. Nekatere nakazujejo, da ima brokoli sposobnost preprečevanja nastanka raka. Poleg tega je v brokoliju tudi obilo pomembnih vitalnih snovi: vitamin C, betakaroten, folati, železo in kalij. Vsebuje še vlaknine, s čimer ugodno vpliva na prebavo. Ne samo grmički, tudi stebla so užitna.

Brstični ohrovt, njam!

Vsebuje bioflavonoide, ki nas ščitijo pred rakom, in indol, barvilo, ki preprečuje rast tumorjev. Izjemno je bogat z vitaminom C.

Zelje, slovensko superživilo

Vsebuje res veliko esencialnih snovi, vitaminov in antioksidantov, pa le malo kalorij. Jemo ga surovo ali kuhano ter praženo. Študije kažejo, da ščiti pred rakom na jeziku, črevesju, jajčnikih in dojkah. Odlikujejo ga tudi vlaknine in vitamin C, tega je v rdečem zelju še več kot v belem.

Korenje, prvi korak do vitamina A

Izvor korenja ni znan, po eni teoriji izhaja iz Severne Afrike, po drugi iz Osrednje Azije. Prvotne sorte so bile različnih barv, rdeče, črne in vijolične, v 17. stoletju pa so nizozemski pridelovalci dosegli današnjo oranžno barvo. Je najbogatejši vir betakarotena, ki se presnavlja v vitamin A. Bolj ko je živa korenčkova barva, več betakarotena vsebuje. Vitamin A pa je pogoj za zdrave lase, kožo, imunski sistem in dober vid.

Z jabolki nad rahlo povišan holesterol

Jabolka vsebujejo pektin, ki znižuje raven holesterola. So tudi vir antioksidantov, denimo kvertina, ki ščiti pred nastankom raka. Jejmo jih z lupino, ki vsebuje dragocene vlaknine.

Kivi ni samo slasten

Že slastni okus kivija je dovolj, da nas pritegne. Ima pa ta eksotični sadež tudi eno najbolj zgoščenih hranilnih vrednosti med vsemi vrstami sadja. Z vsakim grižljajem pridobi organizem veliko količino vitalnih snovi. Tako je denimo v enem samem kiviju več kot priporočen dnevni odmerek vitamina C, dva kivija pa vsebujeta več vlaknin kot skodelica kosmičev. Vsebuje tudi vitamin E, ki krepi imunski sistem in znižuje holesterol.

Hruške za dobro jutro

Lahko jih kombiniramo z drugim sadjem, izvrsten pa je tudi hruškov sok. Nadvse so primerne za zajtrk, saj nas zaradi naravnega sladkorja, ki ga vsebujejo obilo, napolnijo z energijo. Nikar jih ne lupimo, kajti prav lupina je vir vlaknin ter kalija.

Buče ščitijo pred degenerativnimi boleznimi

Buč je več vrst, zato je tudi nabor jedi, ki jih lahko pripravim iz njih, res pester. Živo oranžna barva priča o visoki količini beta karotena, pomembnega antioksidanta, ki nam zagotavlja dovolj vitamina A in ščiti pred degenerativnimi boleznimi.

Špinača nas oskrbi z železom

Pred pozebo se na vrtovih še zmeraj da nabirati svežo špinačo. Enako velja za blitvo, ki je podobnega okusa, le da ima čvrstejše steblo. Obe sta zelo hranilni in hkrati malokalorični. Odlikuje ju visoka vsebnost vlaknin, vitaminov A, K in C, poleg tega sta odličen vir antioksidantov in mineralov – še posebej železa, kalcija in kalija. Čim večkrat si ju pripravimo za kosilo. (jk)