»Hrana je več kot zgolj to, kar jemo. Predstavlja enega izmed gradnikov naših družb in kultur, z njo se kaže naš odnos do sveta. Tega v zadnjem času vse bolj zaznamujejo posledice podnebnih sprememb, ki se med drugim kažejo v obliki višjih temperatur, spremenjenih padavinskih vzorcev ter pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so neurja, suše in poplave. Za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo, v kateri izpusti toplogrednih plinov ne bodo presegali zmožnosti naravnih sistemov, da jih odstranijo iz ozračja, bodo med drugim potrebne spremembe v načinu pridobivanja in porabe energije, mobilnosti, industrijskih procesih, ravnanju z odpadki ter tudi v proizvodnji in potrošnji hrane. Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki namreč povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli,« opozarjajo v Umanoteri.
Ohraniti navado ali civilizacijo? Naša prehrana je predvsem stvar navade, navade pa so ... A tu in tam se je kakšne treba nujno otresti. Če ne bomo spremenili prehranjevalnih navad, se namreč lahko zgodi konec civilizacije. »Sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Brez spremembe sistemov oskrbe s hrano se bo to le še poglabljalo, zato so za uspešen prehod v trajnostno družbo potrebne spremembe tako na ravni sistema kot tudi pri nas, potrošnikih. V državah globalnega severa, kamor spada tudi Slovenija, je trenutni način prehranjevanja vse prej kot vzdržen, s svojimi vsakodnevnimi odločitvami glede vrste in količine hrane, ki jo porabimo, pa usmerjamo tudi ponudbo hrane na naših trgovskih policah. Podnebju prijazno prehranjevanje še nikoli ni bilo lažje, hkrati pa z vidika ohranitve življenja na tem planetu pomembnejše, kot je v tem trenutku,« poudarja Nika Tavčar iz Umanotere.
Sledite sedmim preprostim pravilom. Podnebju prijaznejša hrana je večinoma rastlinskega izvora, pridelana sonaravno (ekološko ali biodinamično) in lokalno ter kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine, je sezonska, čim manj predelana in čim manj zapakirana. To je tudi hrana, ki ne pristane med odpadki.
»Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj je živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Da bi se izognili kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …), sodobne prehranske smernice priporočajo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žit in zelenjave, ter manj izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov).« Da pa bo tudi rastlinska prehrana bolj sveža in z višjo hranilno vrednostjo, izbirajmo lokalno. »Lokalno pridelana hrana je obrana, ko je zrelejša, pred prodajo pa ni podvržena dolgotrajnim procesom pakiranja, transporta in distribucije, ki znižujejo njeno kakovost. Ne nazadnje z nakupom lokalno pridelane hrane podpiramo pridelovalce v naši okolici in prispevamo k trajnostnemu razvoju podeželja.« In še: morajo ladje res prepotovati pol sveta, da mi dobimo svojo banano, ko pa na našem vrtu tako odlično uspevajo maline?
Kupite toliko, kolikor lahko pojeste. Kot enega pomembnejših načel podnebju prijaznejšega prehranjevanja omenjajo manj odpadne hrane. »Med njenim razkrajanjem se sprošča metan, ki je plin z velikim toplogrednim učinkom, poleg tega z zavrženjem še užitne hrane izgubljamo vire, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo. Tako je v EU na letni ravni s hrano zavržene toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero, hkrati pa je za pridelavo hrane, ki je nato zavržena, na svetovni ravni namenjenih 28 odstotkov vseh pridelovalnih površin v kmetijstvu. Zavržena hrana je velik ekonomski, socialni in okoljski problem.« Nasvet: še danes lahko začnemo voditi družinski dnevnik zavržene hrane ali pa uporabimo enega izmed priročnih orodij na spletni strani Volk sit, koza cela. Nekaj zamisli je tudi v priročniku Rešimo hrano, rešimo planet.
Več v reviji Zarja Jana, št. 30, 27.7. 2021
