Smrtonosne posledice (pre)dolgega delovnika. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila izsledke prve globalne raziskave, ki se je ukvarjala z vplivom velikih in dolgotrajnih delovnih obremenitev na zdravje ljudi. Izsledki so skrb vzbujajoči – zaradi srčno-žilnih bolezni in možganske kapi, ki so posledica (pre)dolgega delavnika, po svetu na leto umre vsaj 745.000 ljudi. Pri tem je zanimivo, da sta glede tega najbolj prizadeti območji jugovzhodne Azije in zahodnega Pacifika, a raziskava kaže, da tudi drugod stanje ni prav dosti boljše oziroma spodbudnejše.
Raziskava, ki je zajela obdobje od leta 2000 do 2016, je pokazala, da se v primerjavi s tistimi, ki delajo normalnih 35 do 40 ur na teden, pri ljudeh s 55 ali celo več ur trajajočim delovnim tednom tveganje za možgansko kap poveča za 35 odstotkov, za 17 odstotkov pa je večja nevarnost, da umrejo zaradi srčno-žilnih obolenj. Skoraj dve tretjini umrlih zaradi omenjenih razlogov je bilo po izsledkih omenjene raziskave moških v srednjih oziroma starejših letih, kar, pravijo, kaže tudi na to, da se posledice delovne preobremenjenosti lahko pokažejo pravzaprav šele čez nekaj let oziroma celo desetletij.
Raziskava seveda še ni zajela obdobje pandemije covida-19, a strokovnjaki SZO opozarjajo, da se je že tako zelo skrb vzbujajoče stanje zaradi nje zgolj poslabšalo. »Obstajajo prvi dokazi, da se je zlasti v državah, ki so med pandemijo med ukrepi posegle tudi po popolnem zaprtju države, število delovnih ur povečalo za približno deset odstotkov,« je povedal dr. Frank Pega iz SZO. To gre pripisati, pravijo strokovnjaki, predvsem povečanemu obsegu dela od doma in splošnemu poslabšanju gospodarske situacije. Britanski statistični urad je, denimo, ugotovil, da so imeli med pandemijo tisti, ki so delali od doma, v povprečju na teden šest (neplačanih) nadur, tisti na delovnih mestih pa tri ure in pol.
Bolezni, ki so posledica čezmernega števila tedenskih delovnih ur, predstavljajo kar tretjino vseh obolenj, povezanih z delom. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za dve vrsti vpliva čezmernega dela na zdravje delavcev. Prvi so povečan stres in z njim povezane psiho-fizične težave (depresija, anksioznost ...), ki so neposredna posledica dolgega delovnika, drugi pa so nezdrave življenjske navade, ki jih prevzamejo preobremenjeni delavci, kot so denimo zloraba alkohola, kajenje, pomanjkanje spanja in gibanja ter nezdravo prehranjevanje.
V razlagi izsledkov omenjene raziskave so strokovnjaki SZO zato vsem delodajalcem položili na dušo, naj pri organizaciji dela, sploh v luči gospodarske krize kot posledice pandemije, vsekakor upoštevajo, da povečevanje števila delovnih ur dolgoročno nikakor ne vpliva pozitivno niti na zdravje niti na produktivnost zaposlenih ter tako doseže povsem nasprotne učinke od zaželenih.
Nevarne »večne« kemikalije. Medtem ko se svet ubada predvsem z nevarnostjo koronavirusa SARS-CoV-2, se kar nekako pozablja, da zdravje in tudi življenje sodobnega človeka ogroža še vrsta drugih, enako skrb vzujajočih dejavnikov. Na enega od teh je nedavno opozorila ameriška raziskava, katere izsledke je objavila revija Environmental Science and Technology. V raziskavi so testirali petdeset vzorcev materinega mleka in v prav vseh odkrili prisotnost skupine umetnih kemikalije, imenovane PFAS, in sicer v povprečju za kar 2000-krat višje vrednosti od tistih, ki še veljajo za sprejemljive.
Gre za skupino okrog devet tisoč tako imenovanih praktično neuničljivih oziroma »večnih« kemikalij, saj so izjemno obstojne in se pravzaprav za vedno obdržijo v našem telesu ter okolju. V industriji se uporabljajo kot površinsko aktivne snovi že od štiridesetih let prejšnjega stoletja, na primer pri izdelavi vodoodpornih izdelkov, recimo dežnih oblačilih, v premazih proti prijemanju na ponvah in loncih, v embalaži za hrano, kozmetičnih izdelkih, tekstilnih materialih za pohištvo, izdelkih za površinsko obdelavo tekstilnih izdelkov in preprog, v prekrivni foliji za sončne celice, različnih gradbenih materialih in podobno. Uporaba teh tako rekoč neuničljivih kemikalij nam je seveda v marsičem olajšala vsakdanje življenje, a ceno za to plačujemo s svojim zdravjem. Kemikalije PFAS so namreč dokazano povezane z nastankom rakavih obolenj, prirojenimi hibami, boleznimi jeter, ščitnice, upadom števila spermijev in še z mnogimi drugimi resnimi zdravstvenimi težavami.
Več v reviji Zarja Jana, št. 21, 25.5. 2021
