Niste edini, ki jim regrat te dni povzroča več škode kot koristi, še nekaj ljudi mi je opisovalo podobne težave. Za vse druge, ki še ne vedo, kdaj regrat koristi in kdaj škoduje, pa upam, da bo branje tega teksta koristno.
Najprej dobre novice. Regratin vse, kar mu je podobno, velja za varno rastlino, ki nima strupenih dvojčkov. Razen ... če iz nevednosti posežete prav po strupenem regratu. Ne gre za sorto, temveč za pridobljene lastnosti, zato nas neznanje lahko drago stane. Če se že veselite regrata kot svoje bližnjice do pomladanskega razstrupljanja, morate vedeti, da ni vse, kar je videti kot regrat, sposobno doseči ta cilj.
Kateri regrat nam ne bo v pomoč! Regrat je znan po svojih močeh, da iz telesa izžene strupe, sečno kislino in druge toksine. To doseže tako, da jih veže nase in potem izloči iz telesa. Vendar pozor, to lastnost, da nase veže težke kovine, regrat ne uporabi le v našem telesu, to počne nonstop. Zato ni vseeno, kje rase. Tisti, ki ga nabiramo ob cestah, bo posrkal veliko več strupov od drugih rastlin. In tako »obtežen« regrat bomo potem zaužili ter si povečali obremenitve.
To velja za vse rastline, ki so dobre čistilke naših jeter. Hren, ščetico, pegasti badelj, osate, korenine repinca in poganjke japonskega dresnika smemo nabirati le na povsem neoporečnih krajih, sicer bomo telesu povzročili več škode kot koristi.
Drugi zelo pogosto napačen kraj, kjer ljudje radi nabirajo regrat, so gnojeni travniki. Pred nekaj dnevi sem opazovala na desetine ljudi, ki so z vrečkami na polju nabirali regrat. Verjetno so bili prepričani, da počnejo nekaj dobrega za svoje zdravje. Le nekaj tednov pred tem je kmet, ki ima konvencionalno kmetijo z več kot stotimi kravami, po tem travniku obilno zlival gnojnico. Ker kmetje opravljajo tudi storitev praznjenja greznic s človeškimi iztrebki in ostanki kemikalij iz naših gospodinjstev, tudi to zelo pogosto konča kot »gnojilo« na travnikih. Bi res radi to zaužili?
Kdor ima ostro oko, bi lahko sledi tega gnojenja videl na celotnem travniku. Neizkušeno urbano oko, ki le išče regrat, pa opozorilne znake pogosto prezre.
Gnojnica je lahko še nevarnejša od težkih kovin, ki prihajajo iz prometa. Zdravila in kemični dodatki, ki se uporabljajo pri živinoreji, končajo v gnoju in tam imajo bakterije svoje učne ure, ko trenirajo razvijanje svoje odpornosti proti antibiotikom. Raziskave v tujini potrjujejo, da največ bakterij, odpornih proti antibiotikom, prihaja z velikih farm in iz gnojnice. Antibiotični sevi, ki se uporabljajo za živali, so namreč skoraj enaki tistim, ki jih uporabljamo za zdravljenje ljudi. Le komercialna imena in odmerki se razlikujejo. Ker je mikrobom malo mar za marketing, ko razvijejo odpornost proti nekemu antibiotiku, to pomeni, da nam pri okužbi s takšnim odpornim sevom tovrstni antibiotik ne bo več v pomoč.
Zadnje, kar si želite v svoji »zdravi solati«, so sevi bakterij, odpornih proti antibiotikom, ostanki zdravil ali paraziti, ki so tudi pogosti prebivalci gnojnice.
Zato za nabiranje regrata izbirajmo negnojene, nepokošene travnike, robove jas in gozda, gozdove ali druga varna rastišča, za katera smo prepričani, da niso gnojena.
Pred kratkim sem o tem razlagala tudi tečajnikom, ki spremljajo delavnice na delavnice.zazdravje.net, in kljub naštetim opozorilom slišala: »Pa veste, kako težko je nabrati skledo regrata na negnojenem travniku?« Seveda, na gnojenem ga je največ, ker ga je narava poslala, da posrka naše strupe in presežek dušika. Kdaj se bomo naučili, da najlažje ni nujno tudi dobro za nas?
Regrat, ki ga v kupih prodajajo na tržnicah, verjetno ni nabiran v višavju, gozdovih ali na drugih lokacijah, kjer ga je težko najti. Za zdrav in koristen regrat se bo zato treba potruditi.
Ni vsak list zdravilen? Ker je bila zima mila, mnogi stari listi niso preminili in so še vedno na rastlini. So sicer temnejši ali celo rdečkasti in jih je lahko ločiti od svežih mladih listov. Seveda, najprej je treba vedeti, da moramo biti na to pozorni. Nabiralci začetniki so prepričani, da je vsak list regrata že zadetek v polno, in ne vedo, da stari listi poleg več rudnin vsebujejo tudi veliko več snovi, ki resno obremenijo naša jetra.
Za zdravljenje, spodbujanje spomladanske prenove in razstrupljanje potrebujemo mlade liste, ki šele poganjajo. Ti so mehki, svetlo zeleni, veliko bolj vitalni in lažje prebavljivi.
Več v reviji Zarja Jana, št. 11, 16.3. 2021
