Nasveti

Nikar ne ignorirajte bolečine v mečih!

Lara Jelen
1. 2. 2021, 11.05
Posodobljeno: 1. 2. 2021, 11.11
Deli članek:

Bolečina v mečih se nam ne zdi nič kaj resnega. Radi jo pripišemo športni aktivnosti, morda pospravljanju ali pač določenemu gibu. Vendar pa lahko takšna bolečina opozarja tudi na periferno arterijsko bolezen (PAB), ki jo mora nujno obravnavati zdravnik, saj lahko v nasprotnem primeru pride celo do odmrtja tkiva in posledično amputacije noge. Kako živeti s PAB, kaj lahko počnemo in kaj ne ter kdaj je potrebna operacija, nam je povedal Domen Slapnik, dr. med, specialist splošne kirurgije, usmerjen v žilno kirurgijo, iz Splošne bolnišnice Celje.

Zarja Jana
O periferni arterijski bolezni (PAB)

Na periferno arterijsko bolezen (v nadaljevanju PAB) je smiselno pomisliti, kadar se bolečina v mečih pojavlja med hojo in popusti v mirovanju. Ponavadi bolniki najprej občutijo bolečine po daljši prehojeni razdalji, ko bolezenski proces napreduje, pa že na krajši razdalji. Vse dotlej, ko človek zaradi bolečin v mečih ne more več prehoditi niti nekaj deset metrov ali se bolečine pojavijo že v mirovanju. No, to zadnje je res zadnji, skrajni alarm, da moramo o svojih težavah obvestiti osebnega zdravnika, a raje ne čakajmo tako dolgo. Zdravnik nas bo ob zgoraj opisanih simptomih napotil na pregled k ustreznemu specialistu (internistu angiologu ali žilnemu/splošnemu kirurgu) ali na slikovno diagnostiko (ultrazvok arterij spodnjih okončin ali CT-arteriografijo). A kaj PAB sploh je? »Gre za bolezenski proces ateroskleroze – kronične bolezni s kopičenjem maščobnih delcev v steni arterij. Postopno nastajajo večji plaki, ki arterije najprej zožijo, lahko pa tudi popolnoma zaprejo. Pri koronarnih arterijah je posledica  srčna kap, pri možganskih možganska kap, kadar zapora prizadene arterije udov, pa je poznana kot PAB (periferna arterijska bolezen). Ta se najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 55 let,« pojasnjuje Domen Slapnik, dr. med.

Več možnosti zdravljenja. Človek, ki mu ugotovijo PAB, bo dobil zdravila za redčenje krvi, glede na razvitost bolezni pa se nato zdravniki odločijo o nadaljnjih ukrepih. »O vrsti posega (klasična operacija ali širjenje žile s t. i. balonom – perkutana balonska angioplastika) se največkrat dogovorimo na konziliju (kirurg, radiolog, angiolog). Bypass oziroma obvod je potreben pri daljših kroničnih zaporah arterij. Širjenje žil z balonom, ob katerem je velikokrat vstavljen še stent (opornica), pa je primerno za krajše zapore ali zožitve (stenoze), ko zapora še ni popolna, povzroča pa že težave bolniku. Ta poseg je prijaznejši do bolnika, saj je minimalno invaziven. Arterijo se zbode preko kože, vanjo vstavi poseben kateter in nato pod kontrolo rentgena opravi širjenje žile z napihovanjem balončka na mestu zožitve. Eden izmed možnih posegov je še tromboliza, ki se uporabi pri svežih zaporah (trombozah) arterij in pri kateri se po posebnih katetrih do strdka dovaja ustrezno zdravilo za topljenje.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 4261. 2021