Nasveti

Kaj vas čaka, če zbolite

Simona Furlan
10. 2. 2020, 22.46
Posodobljeno: 10. 2. 2020, 22.54
Deli članek:

Novi vuhanski virus je temeljito pretresel svet. Medicinska sestra Jao, ki dela z okuženimi, je za BBC govorila o naporih, ki so jim v teh tednih podvrženi kitajski zdravstveni delavci, in pri tem mimogrede omenila, da gre, medtem ko Zahod razpravlja o človekovih pravicah in svobodi, pri njih zdaj predvsem za vprašanje življenja in smrti. Do petka zjutraj je na Kitajskem umrlo 636 ljudi, drugod po svetu, okužbo z virusom so doslej potrdili v 28 državah, pa dva. Število okuženih se je povzpelo na dobrih 31 tisoč.

Zarja jana
Vuhanski koronavirus nadaljuje svoj pohod

Ko tole berete, je število umrlih in okuženih zagotovo že višje. Najbrž precej višje. Raste, tako kot raste tudi vaš strah. Mediji in družbena omrežja so lahko po eni strani odličen pripomoček za širjenje nujnih informacij, a enako hitro z njimi potujejo tudi dezinformacije oziroma laži. In z njimi seveda tudi panika.

Umrljivost je veliko manjša kot pri sarsu. Znanstveniki poročajo, da se umrljivost zaradi novega koronavirusa giblje od dva do štiri odstotke, za primerjavo, pri sarsu je bila desetodstotna, pri mersu 34-odstotna, pri običajni gripi pa je manj kot enoodstotna  – a je bržčas pravzaprav še nižja. Vseh okuženih ljudi sistem nadzora in posledično testiranja preprosto ne zazna, ker nimajo izrazitih simptomov. Ozdravijo torej, preden sploh resno zbolijo. Medtem pa, žal, virus vseeno prenašajo na druge. Tega, kdaj in kako se virus prenaša, kako hitro, kako se prilagaja, spreminja … in še veliko drugega o njem, znanstveniki preprosto ne vedo. Ne morejo vedeti, ker se z njim doslej niso še nikoli srečali.

Najboljši scenarij bi bil, da bi virus, potem ko bi mu zmanjkalo primernih gostiteljev, preprosto izzvenel. Tako kot se je to zgodilo pri sarsu. Da bi se to lahko zgodilo, pa je treba čim bolj zajeziti njegovo širjenje. Kar se svet zdaj na vse kriplje trudi storiti.

Kitajci skoraj vse delajo drugače. Za znanstvenike in človeštvo nasploh je pravzaprav dobro, da je (spet) izbruhnil na Kitajskem. (Razlog za izbruh je velika koncentracija ljudi ter domačih in divjih živali na enem prostoru, kar prinaša več stika in s tem tudi priložnosti za prenos virusov. Ob tem so drugačne od naših tudi njihove tržnice, pa higienski standardi …) Redko kje drugje, če sploh kje, bi lahko oblast namreč uvedla tako stroge zaščitne ukrepe in v karanteno potisnila na desetine milijonov ljudi, kot prav na Kitajskem. O posledicah za kitajsko družbo, in te bodo izjemne, se bo več razpravljalo pozneje, potem ko bo virus ukročen in obvladan. Virusni apokalipsi, podobni denimo tisti ob izbruhu španske gripe, ki so jo nekateri napovedovali na začetku, se bomo tokrat najbrž izognili. Bodo pa ljudje zaradi novega koronavirusa seveda še nekaj časa – večina znanstvenikov govori o nekaj mesecih, dokler ne bo virus zlasti v središču izbruha podvržen višjim temperaturam in vlagi – tudi umirali.

Nevarnejši za tiste z oslabelim imunskim sistemom. Povsem zanesljivih, sploh pa ne dokončnih podatkov in statistike še ni, za to je od izbruha minilo premalo časa. Pa vendar: med umrlimi sta dve tretjini moških in tretjina žensk. Osemdeset odstotkov umrlih je bilo starejših od 60 let, 75 odstotkov jih je imelo že prej kakšno resno bolezen. Vse to kaže, da so ljudje z boleznimi in oslabelim imunskim sistemom tudi pri novem koronavirusu, in to ponuja primerjave z običajno gripo, bolj ogroženi od mlajših in zdravih. Z izjemami, seveda. Prav ko to pišemo, se svet ukvarja z okužbo novorojenčka. Kako se je okužil – že v maternici od mame, med porodom, v stiku z medicinskim osebjem … – še ugotavljajo.

Več v reviji Zarja Jana št. 6, 11. 2. 2020