Nasveti

9 nasvetov za izredne razmere

Sanja Lončar
19. 3. 2019, 07.15
Deli članek:

V trenutku, ko to pišem, so prebivalci Venezuele že šesti dan brez elektrike in že nekaj dni brez vode. Medtem ko so pred leti moja besedila o tem, ali smo pripravljeni na električni mrk, zvenela še kot znanstvena fantastika ali »kaj bi bilo, če bi bilo«, lahko zdaj opazujemo, kako se to odvija v resnici. Mrka v Venezueli ni izzval kakšen potres, cunami, trčenje asteroida ... Ne, povzročil ga je hekerski napad na infrastrukturo. Kdorkoli je to storil, mu ni bilo treba rušiti elektrarn in daljnovodov, le na prave tipke na računalniku je pritisnil. Se vam zdi predaleč, da bi vas ta tematika zanimala? Ista oseba oziroma skupina, ki se je odločila na ta način menjati predsednike in osvajati državo, to lahko stori kjerkoli v svetu, iz istega naslonjača in ne da bi na teren poslala enega samega vojaka.

Shutterstock
Izredne razmere

Sporočilo je jasno: »Če ne boste pridni in ne boste storili, kar želimo, pade infrastruktura!«

Vseeno je, ali vam to sporoča predsednik Rusije, Kitajske ali ZDA, samooklicani voditelji ISIL-a, Al Kaide ali kdo tretji. Vseeno je tudi, kakšni in čigavi interesi so v ozadju. In vseeno je, če vam za politiko ni mar. Milijoni ljudi, kakršni smo tudi mi, ki le želijo živeti po svoje, so se nekega dne zbudili v temo in pomanjkanje goriva, vode, hrane. Življenje se je ustavilo. Bolniki, ki potrebujejo dializo, umirajo. Operacije odpovedujejo. Inkubatorji za novorojenčke ne delujejo …

Sedmi dan brez elektrike ni šala. Ker ni goriva, so tudi agregati utihnili. Ne pomaga, da gre za državo, ki ima ogromne zaloge nafte. V milijonskem mestu Caracasu dela le nekaj bencinskih črpalk in se na gorivo čaka ure in ure.  Mobiteli so že zdavnaj utihnili. Tudi dostop do interneta zahteva elektriko. Še obračanja političnih veljakov nihče več ne more spremljati, ker ne delajo televizorji, računalniki in telefonija.

V nekaterih delih mesta so se ustavile tudi črpalke za vodo in je treba peš več ur do krajev, kjer je še voda, ali do izvirov, rek ali potokov. Jose de Vian, inženir mestnega vodovoda, razlaga, da mesto potrebuje 20.000 litrov vode v sekundi, v obdobju restrikcije je ta številka že padla na 13.000, z ustavljeno oskrbo z elektriko pa se je ustavila tudi večina vodnih črpalk. »Kako naj otroku razložim, da ni vode?« se sprašuje prebivalec Caracasa. Si predstavljate, da bi bili na njegovem mestu? Pri nas je težava že to, da mulcu razložite, da je zmanjkalo njegovega priljubljenega čokoladnega namaza ali da internet trenutno ne deluje.

Poceni vojna

Scenarij, ki smo mu priča, lahko jutri postane resničnost na mnogih koncih sveta. Bodite prepričani, da bodo mnogi (če še niso) ugotovili, da so hekerski napadi najcenejša oblika izsiljevanja. V vojni doktrini temu rečejo asimetrično vojskovanje. V prevodu to pomeni, da namesto »junak na junaka« danes vojaške cilje zavojevalci dosežejo z droni, usmerjenimi neurji, ustvarjanjem suše, računalniškimi hekerskimi napadi na infrastrukturo, blokadami oskrbe s strateškimi surovinami …

To se pri nas ne more zgoditi? »Slovenijo še na zemljevidu težko najdejo.« »Ma koga zanima Slovenija. Nas ponavadi, ko se delijo teritoriji, nekdo vzame za povrh.« Takšne in podobne »modrosti« slišimo vsak dan. Celo v diskusijah, ki jih imajo na državni ravni tisti, ki smo jim zaupali skrb za našo varnost. Zagotovo so podobno menili tudi prebivalci Sirije, ki je pred desetletjem veljala za »Švico Bližnjega vzhoda«. Ali prebivalci Venezuele, v kateri se je do pred kratkim lepo živelo in je bila zgled dobro delujoče dežele.

Pomislite le na en možen scenarij. Mi smo ena izmed redkih držav z veliko pitne vode. Ta pa bo jutri vrednejša od nafte. In če danes gledamo, kaj se dogaja državam, ki so »zagrešile« le to, da je pri njih veliko nafte, si je res tako težko zamisliti, kako bo, ko se bo nekdo spomnil, da bi rad počrpal našo vodo?

Kaj se lahko naučimo?

Tveganje, da se naše lepo, mirno in urejeno življenje na sončni strani Alp čez noč spremeni, postaja iz dneva v dan večje. Geopolitično gledano, četudi si tega ne želimo, naša majhnost zahteva, da kimamo velikim igralcem, ti pa delujejo po principu, če si prijatelj mojega sovražnika, si moj sovražnik.

Klimatske spremembe kot loterija vsako leto opomnijo kakšno pokrajino, da je vse možno. Poplave, žled, nenadni trije metri snega, nekaj mesecev suše, požari velikih razsežnosti …

Naslednjih devet nasvetov vam lahko reši ali vsaj olajša življenje

1. V mestih bo vedno najtežje

Izredni dogodki so in vedno bodo najbolj prizadeli ljudi, ki so se oddaljili od narave in živijo v mestih, ki so odvisna od brezhibno delujoče infrastrukture. V velikih mestih že smeti, ki jih niso pravočasno odpeljali, postajajo veliko tveganje za prebivalce, kaj šele če ni elektrike, vode, goriva, hrane … Tisti, ki se tega zavedajo, že iščejo pot nazaj k naravi. Ali poskušajo svoje mestno življenje reorganzirati tako, da so čim manj odvisni od mestne infrastrukture. Glede na majhnost naših mest je v Sloveniji to veliko lažje kot v velemestih, kjer na kupu živi nekaj milijonov ljudi.

2. Pravočasno je takrat, ko je za vse druge prezgodaj

Ko neurje odkrije tisoč streh, je prepozno za razmišljanje, kje se bo dalo kupiti PVC-folijo ali rezervni strešnik. Ko je ob žledu v Sloveniji nekaj tisoč ljudi ugotovilo, da bi potrebovali agregat, seveda ni bilo več mogoče dobiti kakega 500 kilometrov okrog. Med bombardiranjem Srbije so moji rojaki prepozno ugotovili, da v hiši nimajo niti enega kanistra, s katerim bi lahko zajeli vodo, ki je je zmanjkovalo, ko je bil bombardiran vodovod. In so tako po hiši nabirali kozarce in steklenice ter vodo nalivali v vse, kar so našli. Pa še to je bil problem, saj v pomanjkanju vode ne moreš pomiti umazanih kozarcev, v katere bi rad nalil pitno vodo. Dojeti je torej treba, da imate ob kakršnihkoli izrednih razmerah na voljo le tisto, kar ste pripravili v času, ko so vsi bili prepričani, da ste tepec, ker o morebitni krizi sploh razmišljate.

Shutterstock
Rola UV-obstojne PVC-folije je zelo dragocena za preživetje.

3. Tri koristi PVC-folije

Rola UV-obstojne PVC-folije je zelo dragocena za preživetje. Z njo lahko prekrijemo tla ob kakšni kontaminaciji iz zraka (npr. če zagori še kakšna deponija nevarnih odpadkov, ob katastrofi v tovarnah, nuklearki …). Kdor je v okolici Vrhnike, takoj ko je zagledal črn dim, čez svoj vrt potegnil sto kvadratnih metrov folije, danes ne skrbi, kaj je v njegovi solati in korenčku. S takšno folijo lahko zakrpamo tudi streho, razbita okna ali jo ob suši razgrnemo in že v enem nalivu zberemo dovolj deževnice za daljše namakanje vrta.

4. Voda je osnova preživetja

V vsaki krizi sta praviloma najprej na udaru voda in elektrika. Če imate doma tisoč litrov pitne vode, vam bo prihranjeno to, kar danes doživljajo prebivalci Venezuele. Ne boste se tepli pred rezervoarji, ne bo vam treba peš deset kilometrov do prvega potoka in ne boste tvegali hudih okužb zaradi onesnažene vode. To pomeni, da poleg o nabavi rezervoarja premislite tudi, kako boste v nuji to vodo očistili oziroma konzervirali. Nič posebnega – če se tega lotite danes. V prodajalnah opreme za kampiranje prodajajo različna sredstva za konzerviranje pitne vode v rezervoarjih avtodomov. Kapljice, tabletke, praški, nanotehnologija … Lahko so na osnovi klora, srebrnih ionov ali reverzne osmoze, lahko se odločite tudi za različne modele filtrov, s katerimi vodo iz rezervoarjev ponovno prečistite. Danes je vsega dovolj. Jutri pa …

5. Kako se boste greli?

Ker pri nas ni tako toplo kot v Venezueli, moramo na seznam nujnega za preživetje dodati tudi vir ogrevanja. Toplotne črpalke potrebujejo elektriko! Centralna kurjava potrebuje elektriko! Če imate peč na pelete in sodobne lesne »produkte«, ki jih morate kupiti, kako se boste ogrevali ob električnem mrku, ko bodo zaprte tudi trgovine, ki prodajajo pelete? Prebivalci Sarajeva so med vojno  na lastni koži izkusili, da parket slabo gori, tapisoni in laminatni tlaki pa so s kemičnimi hlapi zastrupili tiste, ki so jih zažigali, da bi se ogreli. Mesto brez starih dreves še danes priča, kaj so morali preživeti. Bi se lahko iz tega kaj naučili?

Več v reviji Zarja št. 12, 19. 3. 2019.