Drago Klanšček, univerzitetni diplomirani inženir, je bil vrsto let zaposlen kot vodilni delavec v gospodarstvu. Ko mu je stres pri tridesetih načel zdravje, je začel iskati rešitve. »Poskusil sem od makrobiotike, vegetarijanstva do reikija, šiatsa in kraniosakralne terapije. Moje počutje se je za nekaj let izboljšalo. Po 40. letu pa so se mi začele pojavljati težave, povezane s presnavljanjem. Takrat mi nobena terapija ni več pomagala, niti medicina, zato sem poskusil še s postom.«
»Imel sem 90 kilogramov. Po osmih dneh postenja so moje težave izginile, spet sem dobil raven trebuh, shujšal sem. Počutil sem se 20 let mlajšega.« Približno deset let je postenje izvajal na sebi – že na začetku se mu je pridružila tudi žena, dr. Helena Jeriček Klanšček. Od leta 2008, ko je prekinil delovno razmerje, pa se je začel ukvarjati z organiziranjem in vodenjem postov. »V DIH-u izvajamo različne vrste poste, razen tistega, pri katerem se uživa samo voda. Tega ne priporočamo, zato ga tudi ne izvajamo.« Ljudje se lahko odločijo za individualne ali skupinske poste, ki trajajo tri ali osem dni. »Postimo se s čistimi sadno-zelenjavnimi in drugimi napitki, za tiste, ki se zaradi takšnih in drugačnih razlogov posta bojijo, sva z ženo pripravila tudi polpost z gostimi sokovi in juhami.«
Vam je post s sadno-zelenjavnimi napitki v začetnih letih zelo koristil, po 50. letu pa ste opazili, da ni več tako. Kaj se je zgodilo?
Ko sem se nekoč po postu pogledal v ogledalo, sem opazil, da imam upadlo in uvelo kožo, videti sem bil starejši kot pred postom. EMŠO je naredil svoje. Ker moj organizem ni dobil vseh potrebnih snovi, jih je začel črpati iz zalog.
Zadevo ste rešili tako, da ste »ustvarili« novo obliko posta.
Telesu sem med postom dodajal še esencialne aminokisline in probiotike v obliki prehranskih dopolnil. Dodal sem še antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale. Ti nastanejo zaradi obilice odpadnih snovi, ki se sproščajo med postom.
Če vas prav razumem, se lahko telo med postom tudi izčrpa.
Proces razstrupljanja zahteva veliko esencialnih snovi, in če jih telesu ne dovajamo, jih bo črpalo iz rezerv. Če teh rezerv nimamo, se nam slabo piše.
Post je očitno dokaj kompleksna stvar.
Pomembno je, da se pred njim dobro podučimo, za kaj gre. Če se ga lotimo narobe, je lahko nevaren za naše zdravje. Sam sem pred prvim postenjem prebral vso literaturo, ki sem jo lahko dobil.
Zakaj ste se sploh odločili, da se začnete postiti?
Ko je bilo moje počutje po eni od terapij, po kateri sem se vedno dobro počutil, še slabše kot pred njo, sem se odločil, da poskusim še s postom. Takoj sem se dobro počutil, in ko je žena to videla, se mi je četrti dan pridružila še ona. Od takrat je post najina stalnica že več kot 15 let.
Kako pogosto in kako dolgo se postita?
Prvo leto, ko sem odpravljal zdravstvene težave, sem se postil vsake tri mesece po en teden, naslednje leto sem se postil trikrat, tretje leto pa sem se začel postiti dvakrat na leto, kar počnem še danes. Žena pa se že od začetka posti dvakrat na leto. Postiva se od sedem do deset dni.
Več v reviji Zarja št., 23. 06. 06. 2017
