Subvencionirani vrtci za malčke, brezplačno šolanje, prevoz za otroke, ki živijo daleč od šolskih središč, zdravstveni pregledi, telovadnice, brezplačne obšolske dejavnosti, enoletni porodniški dopust – vse to so pridobitve socializma, da ne bi kdo pozabil, in si jih v kapitalizmu (vsaj za zdaj) nismo pustili vzeti. Ne pozabimo, da je služba čakala vsako mlado bitje, ki je na kakršni koli stopnji končalo šolo. No, vsaj večinoma.
Ta reč s službami se je vsekakor sfižila, očitno pa naši otroci vsaj do takrat, ko se je treba zaposliti, živijo zelo dobro. Mednarodna organizacija Save the Children je namreč objavila poročilo, kje na svetu otroci najbolje živijo, in med 172 državami je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, za nami so vse skandinavske države z najboljšim šolskim sistemom na svetu. ZDA so šele na 36. mestu, na zadnjem mestu je Niger, malo pred njim pa druge afriške države.
Kakšni so kriteriji, da smo se uvrstili tako visoko? Raziskovalci so upoštevali prehrano (naše mame kuhajo vsaj enkrat na dan!), dostop do šolanja, zdravstveno oskrbo, smrtnost dojenčkov, otroške poroke, otroško delo, nasilje, najstniške nosečnosti in konflikte v okolju, ki zagrenijo vsako otroštvo. Za kar 700 milijonov otrok po svetu se otroštvo konča zelo zgodaj (če ga sploh preživijo), saj morajo predčasno iz šole, če so jo sploh obiskovali, deklice se zgodaj poročijo in zanosijo, fantki pa delajo do onemoglosti.
Med najboljšimi desetimi državami so seveda evropske, razen zelo razvite Južne Koreje, ki si z Nemčijo, Belgijo in Ciprom deli deseto mesto. Še nekaj je – nekatere revne države so zadnja leta zelo izboljšale položaj otrok, ker so preprosto prerazdelile razpoložljivi denar in ga več namenile otroškemu zdravstvu in šolanju. Tudi Slovenija ni med najbogatejšimi, pa je vseeno premagala petično Ameriko.
Ameriški dnevnik Daily News prvi dami ZDA Melanii Trump sarkastično priporoča, naj svojega sina Barrona preseli kar v svojo rodno Slovenijo (in ne v Washington), čeprav se njemu godi bolje kot večini ameriških otrok. Pri tem Američani pozabljajo, da je Melania usodni korak že naredila – v ZDA je preselila slovenske navade tako, da je sina prepustila varstvu in vzgoji svojih staršev. Barron govori in bere slovensko in lahko kadar koli emigrira v prijazno domovino svoje matere.
Številni se bodo sicer nasmehnili, češ da so se ocenjevalci zmotili in da mi že ne moremo biti prvi – kaj pa lačni otroci, pa zlorabljeni, pa s šolo preobremenjeni, pa …? Kaj vem. Zadnjič sem čisto po naključju zašla na blog ženske iz ene od srednjeazijskih držav, ki v svoji domovini prepričuje sonarodnjakinje, kako da je v Sloveniji vse drugače kakor pri njih. Pri nas da je za otroke zelo dobro poskrbljeno, in kar jo še posebno čudi in veseli – očetje se ukvarjajo s svojimi otroki. Že ve, saj je zdaj poročena s Slovencem in tudi otroka imata, s seboj je pripeljala hčer iz prvega zakona, ki jo ima s svojim rojakom. In so jo vsi zelo lepo sprejeli. Morda pa so k tako dobri oceni pripomogli tudi sodobni slovenski očetje, ki so večinoma zraven od rojstva naprej in se ne pustijo odgnati niti, če partnerstvo razpade? In so, po drugi strani, prav oni krivi, da se izgublja avtoriteta učiteljic, saj so se pripravljeni bojevati za svoje (tudi leno in podivjano) potomstvo z najbolj grobimi metodami, celo odvetnika privlečejo zraven na pogovor. Kar pa dolgoročno ni dobro. Le kaj lahko pričakujemo od razvajenih otrok drugega kot sebičnost? Prej ali slej bodo morale mednarodne organizacije raziskovati tudi to, katera država je najugodnejša za ostarele starše.
