Nasveti

Prezirani, v resnici pa zlata vredni šampinjoni

mk
20. 6. 2016, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Niacin v vsakdanjih gobah preprečuje starostne tegobe

Niacin je vitamin B3. Po svoji sestavi je nikotinska kislina in sodi med zelo pomembne za človekovo zdravje. Ker ga človek sam ne more tvoriti, ga mora dobiti s hrano. Premalo ali pa preveč niacina ogroža zdravje. V pravšnji meri pa skrbi za zdravje srca, žil in pomaga preprečevati nekatere kronične bolezni. Zadnje raziskave so pokazale, da bi ga bilo mogoče uporabiti tudi za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, sive mrene, osteoartritisa in sladkorne bolezni tipa 1. Niacin oziroma vitamin B3 je torej zelo pomemben. Nekaterim sicer uživanje niacina v obliki prehranskega dodatka povzroča kožne težave, nekakšne vročinske valove z rdečico po koži (obraz, roke) ter ščemenjem in srbenjem pod njo. To lahko traja približno pol ure, pri občutljivejših pa tudi dlje. Strokovnjaki pravijo, da je to mogoče preprečiti, če približno pol ure pred zaužitjem vitamina B3 vzamete polovico aspirina (ne več kot 300 miligramov). Ko boste B3 jemali redno nekaj tednov, pa tudi rdečice in vročice ne bo več. Ker je niacin topen v vodi, se v telesu ne more shranjevati. Največ ga je v kvasu, mesu, ribah in mleku. Od tega so najpriporočljivejši tuna, piščanec, puran, losos, jagnjetina, govedina, sardine, arašidi, rakci in rjavi riž.

Bogastvo hranil v šampinjonih. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da veliko niacina vsebujejo tudi šampinjoni. O njih smo ves čas mislili, da v primerjavi s šitakami ali, denimo, gobami reiši nimajo za zdravje pomembnejših hranil. Toda izkazalo se je, da so med gobami celo na prvem mestu po vsebnosti nekaterih pomembnih hranil, med katerimi je tudi niacin oziroma vitamin B3. Pri nas poznamo dve vrsti šampinjonov, gojene in divje. Gojeni imajo klobučke bele ali rjave barve, divji pa so bolj svetlo rjavi. Na našem planetu divji šampinjoni rastejo že tisočletja in z njimi naj bi se hranil že pračlovek. Ni pa znano, kdaj in kje natanko so jih prvi začeli gojiti. Ugibajo, da je bilo to na azijskem kontinentu (Kitajska, Japonska, Indija). V Evropi so jih začeli gojiti v 17. stoletju. Prednjačila je Francija, ki ima v Evropi tudi najdaljšo tradicijo vzgoje šampinjonov. Gojili so jih, na primer, v pariških katakombah, zato so znani tudi pod imenom pariški šampinjoni. Danes jih največ pridelajo na Kitajskem, sledi Evropa in za njo ZDA. Hranila, ki so pomembna za človekovo zdravje, vsebujejo vsi, tako gojeni kot divji. Pomembno je le, da jih takoj, ko jih naberemo ali kupimo, damo v hladilnik. Koristne snovi se namreč lahko ohranijo od šest do osem dni, če so shranjeni na idealni temperaturi tri ali štiri stopinje Celzija. Tolikšna je običajno temperatura v hladilniku. Če začnejo izgubljati barvo, izgubljajo tudi koristna hranila.

Raziskovalci so v številnih študijah ugotovili, da vsebujejo veliko snovi, ki podpirajo človekov imunski sistem. Prav glede tega so med gobami na prvem mestu, kar je presenetilo tudi raziskovalce. Zmanjšujejo vnetje, zato je mogoče, da koristijo tudi bolnikom z artritisom oziroma starejšim ljudem. Ti bi morali imeti šampinjone redno na krožniku. Poleg tega varujejo pred boleznimi srca in žil. Kaže, da zmanjšujejo vezavo nekaterih imunskih celic na notranjo steno aorte in s tem nevarnost poškodb te stene. Vsi pa dobro vemo, kako pomembne so zdrave žilne stene.

Varovalo pred hormonskim rakom dojk. Šampinjone bi morale redno jesti tudi ženske, ki imajo v družini hormonsko odvisnega raka dojk.

Več v Zarji št. 25, 21. 7. 2016