Povzroči ga lahko stres ali bolezen, operacija, visok krvni tlak, zastrupitev, presnovne ali hormonske motnje. Zvok v ušesih lahko preneha in se vedno znova spet pojavlja, lahko pa je trajen spremljevalec človeka. Nežno, komaj opazno zvonjenje mnogi preprosto prezrejo in ga sploh ne opazijo več. Je pač del vsakdanjega življenja. Toda kadar je ta zvok glasen in moteč, s težavo ni lahko shajati. Kljub temu se le redki odločijo »samo zato« obiskati zdravnika. Res pa je, da mnogi zdravniki nad tovrstnimi pritožbami bolnikov zamahnejo z roko, češ da je to posledica staranja in se ne da nič storiti.
Vendar je pomembno, da zdravnik odkrije, kaj je vzrok za nadležne zvoke v ušesih. Kot rečeno, za to je lahko kriva bolezen, za katero bolnik morda ne ve in potrebuje zdravljenje. To so lahko bolezni žil in srca, nevrološke motnje ali bolezni ledvic. Pomembno je, da zdravnik te možnosti izključi. Če pri preiskavi odkrije katero od naštetih bolezni, z ustreznim zdravljenjem izginejo tudi nadležni zvoki.
Pogosto pa so fantomski zvoki res posledica staranja. Z leti nam čuti oslabijo, med njimi je tudi sluh. Zvonjenje ali šumenje v ušesih naznani slabšanje sluha in tudi zato je dobro, da bolnik obišče zdravnika. S slušnimi aparati si lahko pošteno olajšajo življenje.
Neprijetna vrtoglavica
Vzrok za šumenje v ušesih je lahko tudi vrtoglavica. Tudi ta je sama po sebi dovolj neprijetna, saj ima človek občutek padanja, vrtenja, lebdenja ali pa, da se okoli njega vse vrti. Sam izraz vrtoglavica uporabljamo, da opišemo različne težave od občutka, da se bomo onesvestili do občutka slabosti in nezanesljivosti v nogah. Kadar imamo občutek, da se svet okrog nas vrti ali premika, se to imenuje vertigo.
Vrtoglavica je ena od zdravstvenih težav, zaradi katere odrasli bolniki najpogosteje obiščejo zdravnika. Vendar je večinoma neškodljiva, čeprav je neprijetna. Redko pa pomeni hudo bolezen. K zdravniku oziroma kar na urgenco je treba, če imamo vrtoglavico zaradi poškodbe glave, če je spremljajoči pojav pri glavobolu, kakršnega še nikoli prej nismo izkusili, če jo spremljajo visoka vročina, trd vrat, zamegljen pogled, izguba sluha, težave pri govoru, oslabelost spodnjih in zgornjih okončin, izguba zavesti, težave pri hoji, otrplost udov, bolečine v prsih in pospešen ali upočasnjen srčni ritem.
Večinoma pa, kot rečeno, vrtoglavica sama po sebi ni nevarna. Ravnotežje v našem telesu nadzirajo možgani, ki se odzivajo na sporočila vida, občutka mišic v telesu na temelju živčevja, notranjega ušesa, ki je pravi organ za ravnotežje. Je poln kanalčkov, v katerih so tekočina in tenki, majhni senzorji, ki spremljajo gibanje glave. Ravnotežje je v glavnem odvisno prav od tega organa. Če je vrtoglavica nastala tukaj, se imenuje vestibularni vertigo. Če pa je posledica težav v drugih organih v telesu, ki so prav tako vpleteni v sistem vzdrževanja ravnotežja, pa je vrtoglavica nevestibularna. Med seboj se nekoliko razlikujeta. Pri vestibularni, na primer, občutimo vrtenje, gibanje, tudi lebdenje in padanje, občutek pijanosti, nestabilnosti in motnje koordinacije. Pri nevestibularni vrtoglavici pa čutimo omotičnost, slabost v nogah, strah, utrujenost, dvojni vid.
Vertigo z lažnim občutkom gibanja je najpogostejša vrsta vrtoglavice. Skoraj vedno jo spremlja nenormalno ritmično premikanje oči. Dostikrat ljudje občutijo vrtoglavico, če se nenadoma premaknejo s hitrim obratom glave ali ko zjutraj vstanejo iz postelje. To je povsem neškodljiv pojav, s katerim se ljudje naučijo živeti. Če je vneto notranje uho, je zgodba že drugačna. Tudi takrat čutimo vrtoglavico, lahko pa tudi slabost, ki povzroča bruhanje. Stanje zahteva počitek v postelji.
