Ljudje

Z makrobiotiko nad raka

Renata Ucman
14. 11. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ica Krebar iz Laškega ima za seboj pretresljivo življenjsko zgodbo. Pred več kot tridesetimi leti, ko je imela 21 let, je zbolela za zelo hudo obliko kožnega raka. Po navodilih zeliščarja se je začela zdraviti z zeliščnimi pripravki, dokončno pa je ozdravela z makrobiotično prehrano.

Ica Krebar iz Laškega ima za seboj pretresljivo življenjsko zgodbo. Pred več kot tridesetimi leti, ko je imela 21 let, je zbolela za zelo hudo obliko kožnega raka. Uradna medicina ji je hotela rešiti življenje tako, da bi ji odrezali obe nogi. S tem se ni mogla sprijazniti, zato se je, čeprav jo je bolezen že zelo izčrpala, odpovedala njihovemu zdravljenju. Po navodilih zeliščarja se je začela zdraviti z zeliščnimi pripravki, dokončno pa je ozdravela z makrobiotično prehrano. Na svoji trnovi poti do zdravja je proučila vse skrivnosti makrobiotike, kuhala rakavim bolnikom, zanje sestavljala recepte in pred leti izdala Kuharico za telo in dušo; zdaj pripravlja ponatis. Bolezen, pravi, je bila njena največja učiteljica, saj jo je naučila, da zdravje izhaja iz zdrave prehrane.      

 

     

Pred več kot tridesetimi leti, ko je Ica Krebar iz Laškega delala na potniški blagajni, so ji življenje na glavo obrnile resne zdravstvene težave. »Najprej so se mi začeli delati izpuščaji po rokah. Rdeči madeži so se mi širili po telesu in izbruhnili tudi na nogah. Takrat sem leto dni preživela večinoma v bolnišnici za kožne bolezni. Moje zdravstveno stanje je bilo strahotno. Koža in tkivo sta dobesedno gnila in odpadala, da sem na prstih videla kosti. V rokah nisem mogla držati niti žlice, zato so me pitali. Uradna medicina mi je postavila diagnozo: kožni rak. Zdravniki so se odločili, da mi življenje lahko rešijo samo tako, da mi obe nogi odrežejo pri gležnjih. Določili so mi datum za operacijo. Premislila sem in se odločila, da grem raje kot na tako operacijo z nogami v grob. Nog nisem hotela izgubiti, saj sem imela takrat komaj enaindvajset let, doma pa sem imela kot ločena mati samohranilka dve leti staro hčerko. V obupnem stanju sem raje odšla domov umret in z odhodom iz bolnišnice obenem izgubila bolniški dopust. Doma sem si noge sprva mazala z mandljevim oljem in kamiličnim čajem, sodelavka iz službe pa nama je s hčerjo pripravljala hrano. Bilo je zelo hudo,« pripoveduje Ica Krebar.  

 

Več v Jani, št. 45, 10.11.2009