Pobuda za pogovor ni bilo spoznavanje bolezni same, temveč vprašanje, ali lahko zdravniki po dvajsetih letih še vedno učinkovito zdravijo z istim zdravilom. Za mnoga zdravila v preteklosti se je v tako dolgem obdobju pokazalo, da so manj učinkovita od novejših ali da imajo hujše neželene učinke. Zdravnik nevrolog, ki je hkrati bolnik z multiplo sklerozo, je zagotovo najverodostojnejši strokovnjak, ki mu velja zaupati, da bo svoje mnenje povedal iskreno. Še posebno ker so se na tržišču pojavila nova, s sodobnimi metodami biološkega inženiringa pridobljena zdravila. Popolnoma razumljivo bi bilo, da bi jih zdravnik nevrolog hotel preizkusiti na sebi.
Trpka prepoznava lastne bolezni
Dr. Gross je Američan avstrijskega rodu. Lahko si predstavljamo, kako se počuti človek, ki do podrobnosti pozna hudo bolezen, kakršna je multipla skleroza, in si sam postavi usodno diagnozo. Čeprav je bilo zanj to na začetku hudo, mu je kljub vsemu pomagalo, da je bila bolezen kmalu ugotovljena in da se je lahko začel že zgodaj zdraviti.
»Kot nevrolog sem seveda posumil, kaj se dogaja, ko sem pri sebi opazil prve značilne simptome MS, na primer odrevenelost na eni strani telesa, utrujenost in občutljivost za vročino, težave z nadzorom delovanja mehurja. Te težave so se pojavile pred nekaj več kot desetimi leti. Takoj sem obiskal kolega nevrologa, ki je bil tudi moj učitelj med specializacijo in strokovnjak prav za MS. Takoj so mi naredili vse diagnostične preiskave, tudi pregled z magnetno resonanco. Diagnoza je bila postavljena zelo hitro in prav gotovo je imel pri tem moj poklic pomembno vlogo. Zgodaj postavljena diagnoza je za bolnika izjemno pomembna. Vse raziskave, starejše in novejše, namreč dokazujejo, da je za razvoj oziroma ustavljanje razvoja bolezni pomembno zgodnje zdravljenje, ki je lahko tako najučinkovitejše. Če ne veš, kaj ti je, se ne moreš zdraviti. Res pa je, da bolniki v zgodnji fazi bolezni le redko dobijo pravo diagnozo. Znaki so lahko različni, in ker so bolniki navadno mladi, zdravniki prej pomislijo na vse druge možnosti. Na žalost na MS dolgo ne pomislijo, bolezen pa medtem napreduje.«
Prvo zdravilo še vedno učinkuje
Kot je povedal dr. Gross, je magnetna resonanca pokazala posebne brazgotine oziroma plake, lezije v možganih, ki so značilne za MS. Bolezen so potrdili na temelju kliničnega pregleda in magnetne resonance. To se je dogajalo leta 1999, ko so bila v ZDA na voljo tri zdravila za zdravljenje MS: interferon beta 1a (avonex), interferon beta 1b (betaferon, v ZDA ga poznajo pod imenom betaseron) in glatiramer acetat (copaxon). Oba, strokovnjak za zdravljenje MS in zdravnik ter hkrati bolnik, sta menila, da je najboljša izbira zdravljenje z visokimi odmerki interferona beta 1b, se pravi betaferona.
Bolniki z MS so lahko med enim in drugim »zagonom« bolezni popolnoma brez težav. Zato se marsikomu zdi, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati. Dr. Gross poudarja, da je nepretrgano zdravljenje nujno potrebno tudi v času, ko bolezen »spi« in nove lezije v možganih ne nastajajo. Nevrolog se bo odločil, katera zdravila naj bolnik jemlje in v kolikšnih odmerkih.
Betaferon je bil prvo zdravilo za zdravljenje multiple skleroze, pa se danes še vedno uporablja, čeprav je na trgu že nekaj novih, sodobnejših zdravil. Ker je dr. Gross bolnik in nevrolog, je bilo njegovo mnenje o tem, ali ne bi kazalo starega zdravila zamenjati z novejšim, zelo pomembno. Povedal je: »Dolgoletne izkušnje z betaferonom so v mnogih raziskavah dokazale, da je zdravilo varno in učinkovito, tudi če ga jemlješ precej let. Zame je to najmočnejši argument, da ostajam pri tem zdravilu. Nekatera od novejših so se pokazala za zelo učinkovita, vendar so jih spremljali neželeni stranski učinki, ki jih ne gre zanemarjati, saj so bolnikom povzročili hude zdravstvene težave.«
Dr. Gross je pojasnil, da so betaferon raziskovali sredi osemdesetih let in da ima z zdravilom več kot milijon bolnikov podobne izkušnje kot on. Bolnikom redno pregledujejo kri, paziti je treba tudi, da si zdravilo pravilno vbrizga s posebno brizgo, ki bolniku delo precej olajša in se ga tudi hitro nauči. Nekatera novejša zdravila so po besedah dr. Grossa povzročila resne okužbe možganov, če so jih bolniki dobivali dlje časa.
Alternativne metode ne učinkujejo
Bolniki, ki obupajo nad uradno medicino, se zatečejo k alternativni. To seveda velja tudi za bolnike z MS. Dr. Gross pravi, da za MS ni prave alternativne metode zdravljenja. To pomeni, da ni metode, ki bi do danes jasno pokazala, da je učinkovita. Če bi bili učinki dokazani, bi jo vsi uporabljali, toda potem ne bi bila več alternativna, pravi dr. Gross. Bolniki uporabljajo različne prehranske dodatke, na primer posebna olja, ki vsebujejo linoleinsko kislino, pa tudi vitamin D, toda tudi pri teh dodatkih koristni učinki niso dokazani. Za nekatere sekundarne znake MS, kot so denimo bolečine in krči, je na voljo nekaj načinov, da bolnik lažje živi. Med njimi so, na primer, akupunktura, pa tudi programi telovadbe, ki spominja na jogo, meditacija, tehnike obvladovanja stresa.
Tudi glede prehranjevanja dr. Gross meni, da prav tako ni dokazov, da bi posebna dieta lahko vplivala na bolezen. Sem sodi tudi med bolniki v ZDA in drugod po svetu zelo popularna Swankova dieta (imenovana je po dr. Royu Swanku in predpisuje izredno malo maščob, predvsem nasičenih, malo rdečega mesa, veliko semen, sadja in predvsem zelenjave, op. p.), za katero ni jasno dokazano, da bi vplivala na potek bolezni. Je pa res, da je za vse bolnike dobro, da jedo čim bolj zdravo. 
 

Tisoč obrazov multiple skleroze
MS je bolezen, pri kateri človekov lastni imunski sistem uniči zaščitne ovojnice živcev v možganih, kar vpliva na delovanje vsega telesa. Lahko vodi v uničenje živcev, česar ni mogoče več popraviti. Znaki bolezni so lahko zelo različni, odvisno od tega, kateri živci so prizadeti. Bolniki s hudo obliko MS lahko izgubijo sposobnost hoje ali govora. Zaradi tako različnih znakov bolezni je diagnozo težko postaviti. Splošni oziroma družinski zdravniki pogosto prej posumijo na vse mogoče druge bolezni, kar je očitno enako po vsem svetu. Poleg tega lahko znaki bolezni, ki so bili še včeraj jasno izraženi, nenadoma izginejo in se pozneje, lahko tudi čez leta, znova pojavijo.
Znaki MS so lahko: odrevenelost in oslabljene mišice v eni ali obeh nogah, navadno na eni strani telesa, delna ali popolna izguba vida, navadno na enem očesu naenkrat, tudi bolečina pri premikanju oči, dvojni ali zamegljen vid, mravljinčenje ali bolečina v nekaterih delih telesa, občutek električnega šoka pri nekaterih gibih z glavo, tresenje, pomanjkanje koordinacije, nezanesljiva hoja, utrujenost, vrtoglavica.
Mnogo bolnikov zlasti na začetku bolezni doživi nekaj od naštetih znakov, nato ti izginejo. Drugič se lahko pojavijo čisto drugi znaki, vsi pa se poslabšajo, kadar ima bolnik povišano telesno temperaturo.