Mnenja

Ni mi vseeno: Naš čas

Majda Juvan
27. 10. 2023, 08.00
Deli članek:

Še preden vstanem, razmišljam, kaj me mora tisti dan skrbeti. Nekaj že. Če mi zmanjka idej, izvem v poročilih. Kar je privilegij.

revija Jana
Majda Juvan

Ljudje v Gazi ne potrebujejo opomnika. Panični, nemočni bežijo za golo življenje. Pred barbarskimi napadi že koga. Največkrat z Biblijo razglašenega izvoljenega ljudstva!? Čeprav vemo, vsakdo se lahko razglasi za karkoli, a v resnici smo vsi samo ljudje. Če smo. V tej vojni gre za pobijanje. Otrok, starih, bolnikov, zdravnikov, humanitarcev … Ker ni prva, se ve, kdo bo »boljši«. Ob vsaki eskalaciji sovražnosti je števec na izraelski strani. Kot je rekel Prebilič, za vsakega mrtvega Izraelca mora umreti tisoč Palestincev. Svet bolj ali manj molči. Menda zaradi slabe vesti, ker je molčal tudi, ko so nacisti pobili šest milijonov Judov. Za »pobot« so svetovne velesile Judom leta 1947 na območju Palestine omogočile ustanovitev njihove lastne države. A Izrael se je leta 1976 z vojno s prvotno zasedenih 40 odstotkov razširil na domala 80 odstotkov palestinskega ozemlja. Združeni narodi, mednarodna skupnost, vsi so pisali resolucije, zgodilo pa se ni nič. Tudi zato se je Izraelu zahotelo še več palestinskega ozemlja. V tem kontekstu je mogoče razumeti napoved, da bodo s sedanjo vojno izpraznili Gazo. Odgnali bodo dva milijona ljudi!? Prav res, čemu mednarodna skupnost, kopica nekih brezzobih organizacij, če je vse to mogoče … In če je tako, le zakaj se potem ta ista mednarodna skupnost in organizacije čudijo dogajanju v Ukrajini? Če si lahko prisvaja Izrael, zakaj si ne bi smeli Rusi? In še kdo? Konec koncev na tem svetu verjetno ni državne meje,  o kateri vsaj kdo ne bi dvomil. Cilj posvečuje sredstva. Cena človekovega življenja je relativna. Medtem ko se v »civiliziranem« svetu znanost, zdravniki in kaj jaz vem kdo še vse bori za vsak dodatni dan neozdravljivo bolnega in od starosti obnemoglega človeka, lahko »tam nekje« raketa v hipu pobije 500 očetov, mam in otrok. Ker je vojna. Rakete na bolnišnice ne padajo po naključju.  

Po svetu razseljeni Judi vedo, da bo, kot že tolikokrat, sledilo maščevanje. Tarča bodo oni, a umirali bodo vsi, ki bodo ob nepravem času na nepravem mestu. V letalu, klubih, na stadionih …, povsod, kjer se bo videlo in slišalo. Teroristične organizacije bodo tekmovale. Najboljša bo tista, ki bo pobila največ nič krivih ljudi. Tak je večni krog nasilja. Taka je politika. Na neki način danes prebivalci Gaze bežijo pred svojo »končno rešitvijo«. Takšno, kot so jo Judom med drugo svetovno vojno namenili nacisti. Obakrat so veliki gledali stran.

Pri najhujših grozodejstvih vera nikoli ni prav daleč. Za posameznika je vera uteha, v skupnosti pa orodje in orožje. S prvim se dobivajo volitve, z drugim pa vojne. In zato je tako zelo pogubna, ko iz zasebne vstopi v javno sfero. Pa četudi le na Kongresni ali Prešernov trg.

Kar verjeti ne morem, da v današnjih časih lahko kdorkoli sto in več pobov sredi Kongresnega trga spravi na kolena in k molitvi. Generacijo današnjih, z vsem znanjem in tehnologijami razsvetljenih mladcev!? Kar naj bi iz njih naredilo prave dedce, ki bodo doma najprej porihtali babe, potem pa znali prijeti tudi za puško, če bi tako zaukazali pastirji.

Manj so me presenetili Primc in njegove ženske na Prešernovem trgu, ki so spet enkrat glasno nasprotovali splavu. Ne dvomim, med njimi tudi tiste, ki so same splavile, ker drugače pač ni šlo. Molitev ni pomagala. Cerkvena nomenklatura pa tudi ne. Ob tem kar pozabljamo, da Katoliška cerkev s svojimi papeži na čelu kontracepciji še vedno nasprotuje. Blagohotno dopušča zgolj spremljanje menstrualnega ciklusa! Če rata, rata, če ne, pa pač … Kaj ko bi kdaj vsi skupaj molili za razsvetljenost nerazsvetljenih! Za razum!

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 43, 24. oktober, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!