Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z biotehniške fakultete v Ljubljani, pravi, da je največja verjetnost zanje na Notranjskem in Primorskem. Se pa verjetnost z višanjem temperatur zraka, tal in morij povečuje.
Bi bilo lahko tornadov več kot doslej?
Tornado je nevihtni pojav, povezan z oblakom kumulunimbusom. Ta se razvije v ustreznih atmosferskih razmerah. Na razpolago mora biti dovolj velika energija nestabilnosti, veter se mora spreminjati z višino in pri tleh mora biti dovolj visoka temperatura, da se sproži dviganje zraka. Ker je veliko vlage le ob toplem ozračju, se izrazita nevihtna neurja pojavljajo samo poleti. V času globalnega ogrevanja je zato bistveno večja verjetnost za nastanek neurij, govorimo o superceličnih nevihtah. V poletnih mesecih je Slovenija skoraj za dve stopinji Celzija toplejša, kot je bila v preteklosti. Enako velja za temperaturo morja.
Doslej je veljalo, da se tornado v Sloveniji zaradi razgibanega reliefa težje razvije, ali to še drži?
Za supercelične nevihte je značilno, da se med svojim razvojem premikajo, v Sloveniji običajno od zahoda proti vzhodu. Dolgotrajnejše nevihtno neurje predstavlja tudi nevihtna linija, ki smo ji bili letos že večkrat priča. Letos ob nevihtah ne povzročajo toliko škode nalivi kot lokalno močni vetrovi – nevihtni piš. Lomijo in ruvajo drevje, odkrivajo strehe, podirajo visoke poljščine in so nevarni za letalski promet. Redko, morda enkrat na desetletje, pa se je pri nas doslej pojavil še vrtinčast vihar tornado. Da ni pogostejši, je delno kriv naš razgibani relief, saj je za nastanek tornada ugodneje, če je pokrajina ravna, kar omogoča neovirano gibanje zračnih mas in ugodne razmere za vrtinčenje.
Kje v Sloveniji je največja verjetnost za razvoj tornada? Po dosedanjih izkušnjah lahko sklepamo, da je pri nas največja verjetnost za tornado na jugozahodu, torej na Notranjskem in Primorskem. Morda k temu prispeva tudi bližina morja, ki lahko poveča labilnost ozračja. Naseljena območja v preteklosti niso bila prizadeta, letos pa je bila ogromna škoda tudi na urbaniziranem območju – v Ilirski Bistrici. Naj bo to opomin, da je možno tudi to. Ker so se v Sloveniji doslej tornadi pojavljali zelo redko, znanost o tornadih pri nas še nima dovolj meritev in podatkov, da bi lahko povsem zagotovo sklepali, kako bo pri nas v prihodnje.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.
