Ne recite, da je teden minil brez dobre novice: Statistični urad RS je ugotovil, da se plačna vrzel med spoloma – prevod za nepoučene: razlika med tem, koliko zaslužijo moški in koliko ženske – vztrajno zmanjšuje in je bila lani 2,2 odstotka, torej 3,6 odstotne točke manj kot leto poprej, ker se je povprečna ženska mesečna plača zvišala bolj kot moška.

Juhu.

Slovenija je že dolgo med državami, kjer je plačna vrzel med spoloma najnižja. Dediščina socializma pač.

Juhu?

Tole še pravi SURS: »Daleč najvišja je bila povprečna mesečna neto plača žensk, starih 65 let ali več (1.947 EUR). Povprečna mesečna neto plača moških te starosti je bila nekoliko nižja (1.912 EUR neto).« Čakajte, koliko žensk, starih 65 let ali več, je pa še v službi? In če smo že pri tem, koliko moških?

Tule pa stvari postanejo zelo mračne – če še brskate po statistiki slovenskih dohodkov, boste prej ali slej opazili, da vrzel med pokojninami moških in žensk ni več vrzel, je prepad. Neka študija Evropske komisije poroča, da je pri nas razkorak med moškimi in ženskimi pokojninami okrog 30 odstotkov. Z 2,2 odstotka razlike pri plačah strmoglavimo v 30-odstotno brezno pri pokojninah. Definitivno ne juhu.

Naše računsko sodišče ugotavlja, da se še kar zvišuje stopnja tveganja revščine samskih žensk, starih nad 65 let. Ni čudno, da se ženske nad 65 oklepajo službe, če imajo možnost. Ni čudno, da nočejo v pokoj. Bogovi denarja so jim bistveno bolj naklonjeni, če so v službi.

Sedem držav je v Evropski uniji, kjer se je leta 2020 (v primerjavi z letom 2019) stopnja tveganja revščine povečala, in mi smo ena od teh srečnih izžrebank. Z okroglih 12 odstotkov (najniže v EU) smo šli na 12,4 odstotka. Ne zdi se veliko. Razen seveda, če si eden od ljudi, ki jih zajame tisti 0,4-odstotni porast. V Sloveniji že vsaka druga ženska nad 65 let živi v tveganju revščine.  

SURS lepo pojasni, kaj »tveganje revščine« pravzaprav pomeni: »Statistični uradi evropskih držav merimo t. i. relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Ta pove, kolikšen delež ljudi v državi živi v gospodinjstvih, katerih neto razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine.«

Pri nas so naračunali 254.000 ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine.

Od tega je 97.000 upokojencev.

Od tega sta dve tretjini žensk.

Počasi bo pri nas postalo nespodobno nekomu zaželeti dolgo življenje. Še posebej ženskam. Ker kaj jim bo pa to prineslo? Bolezen in revščino. Le zakaj bi komu to privoščili? Kot gredo stvari zdaj, bo morda že kmalu prijazneje voščiti, živi hitro, umri mlad in bodi lepo truplo. Še posebej ženskam.

Statistika si bo lahko oddahnila.

Zarja Jana št. 39, 28.9.20221