Mnenja

Kdo bo reševal naše zdravstvo

Milka Krapež
18. 4. 2017, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Naše bolnišnice bijejo plat zvona.

Utapljajo se v izgubah, imajo vse večje dolgove, zaradi neporavnanih obveznosti celo blokirane račune. Lani je 22 zdravstvenih zavodov, med njimi v glavnem bolnišnice, pridelalo za več kot 40 milijonov evrov izgube, konec leta 2016 pa je bilo za skoraj 117 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Ptujska bolnišnica naj bi najela za tri milijone posojila, v Topolšici so delavci dobili plače brez prispevkov in bodo najverjetneje prav tako zaprosili za posojilo. Da o paradnem konju slovenskega zdravstva, ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKCL) sploh ne govorimo! Večji del izgube zavodov (25,5 milijona evrov) je namreč pridelal prav on.

Ob tem pa prebivalstvo že dolga leta prenaša dolge čakalne dobe, s katerimi se je ukvarjala še vsaka garnitura na ministrstvu za zdravje do zdaj. Neuspešno. V UKC Ljubljana na operacije in specialistične preglede čaka 230.000 bolnikov, od tega kar 40.000 nedopustno dolgo. Ob omenjenih izgubah v bolnišnicah ni videti, da bi se lahko to kmalu spremenilo, saj kar nekaj zavodov navaja, da je za izgubo krivo to, da jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni plačal opravljenih storitev. V UKC Ljubljana pa so zapisali, da so se močno povečali stroški za zdravila in stroški materiala za enkratno uporabo. Kdo jim ta material dobavlja (in za kakšno ceno), bi bilo zanimivo vedeti. Prizor z urgence v UKC Ljubljana pred nekaj dnevi: medicinska sestra je hotela bolniku dati infuzijo. Pripravila je stekleničko in nanjo nastavila cevko, po kateri naj bi tekočina z zdravilom tekla bolniku v žilo. Cevka je bila pred tem sterilno zapakirana. Toda kaj, ko tekočina po njej ni tekla! Zato jo je vrgla v smeti in nastavila drugo. Gre verjetno za malenkost, vendar je takih malenkosti veliko, poleg tega pa je to material, ki ga bolnišnice kupujejo v večjih količinah. Kar se nabere, če so ti stroški navedeni kot vzrok za tako veliko izgubo. Potem so tu plače, kar pomeni, da so se povečali tudi stroški dela, in sicer za več kot 16 milijonov! Vzrok: dvig plačnih razredov, povečanje regresa in sprostitev napredovanj.

Ministrstvo za zdravje namerava v bližnji prihodnosti Bolnišnico Topolšica pripojiti celjski bolnišnici, kranjsko ginekologijo s porodništvom pa jeseniški. Zaradi slednjega je odstopila (ali bolje, je bila odstopljena) direktorica kranjske porodnišnice. Očitali so ji, da ni ukrepala in ravnala tako, da ne bi bilo izgube, in da so jo na to opozarjali. Koga in kdo pa je opozarjal UKC Ljubljana, ki je pridelal največjo izgubo? Vlada ima namreč svoje ljudi v svetu zavoda, ki so ves čas spremljali dogajanje v UKC Ljubljana, to pa seveda velja tudi za vse druge bolnišnice. Menda bo nova zakonodaja, – če se bo posrečilo, da bo sprejeta – določala, da morajo direktorji, ki načelujejo zavodu z izgubo, oditi. Zdaj jim tega ni treba, še posebno dobro so plačani za svoje delo.

Vse to ni nič novega, tudi to ne, da je ministrstvo za zdravje videti popolnoma nemočno. V svojih pojasnilih razlaga (tako kot marsikateri direktor zavoda), da je tako stanje podedovano in da je zdaj potrebna »sanacija«. Tudi to smo že videli. Vlada je odločila, da bo iz državne zakladnice odštela 36 milijonov evrov (za eno leto, z začetkom v tem mesecu) za skrajševanje čakalnih dob, kar naj bi bil pilotni projekt. Poleg tega pa naj bi na ministrstvu za zdravje zagotovili še 25 milijonov evrov za skrajševanje najbolj problematičnih čakalnih dob – verjetno tistih, ki pomenijo poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov. Vse to naj bi seveda nadzorovala posebna komisija (ministrstvo za zdravje, iz kabineta predsednika vlade, zdravstvena inšpekcija, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter ZZZS).

Zavarovalnica je lani prav tako pridelala izgubo, in sicer dobrih 19 milijonov evrov. Pri tem pa v poročilu o lanskem poslovanju piše, da ni zadolžena, torej mora poplačati teh 19 milijonov, pa je na konju. Potem so tu še zavarovalnice, ki se ukvarjajo s tako imenovanim dopolnilnim zavarovanjem, brez katerega danes človek ne more niti na obisk k svojemu izbranemu zdravniku. Te pa imajo seveda dobiček, ki se ne vrača v zdravstvo.

In še zadnji, verjetno najslajši kolaček: naložbe. Pri nas se kar naprej nekaj gradi in ko se že zgradi, se to ves čas popravlja. Ekonomisti pravijo, da se lahko največ zasluži prav z investicijami. Na Ptuju so morali prenoviti kar nekaj stvari, med njimi je bila nujna energetska sanacija. Po vsej Sloveniji se gradijo urgence. Če malo pogledate, kdo so izvajalci in podizvajalci, kako gre čez noč eno tako podjetje v stečaj in na hitro zraste drugo, ki zadeve prevzame, vam bo kmalu jasno, kam gre denar. Velike živine, ki pri tem sodelujejo, pa si manejo roke. Tudi (ali pa predvsem) take, ki so dolgo časa sedele na najbolj odgovornih mestih v zdravstvu in ki jim investicije očitno še danes močno dišijo.

Videti je zelo črno, kot da ni izhoda. Ker se vedno najdejo tete in strici, ki so povezani s tem ali onim, postavljenim na neko pomembno mesto, je mrežo povezav tako rekoč nemogoče pretrgati. Da ne bo pomote, strici in tete v ozadju so vedno bili. Le da niso bili tako pogoltni, kot so dandanes. Vlada bi morala to sprevideti, in sicer takoj, ker se voz čedalje bolj bliža prepadu. Če ne gre drugače, se je treba ozreti v tujino in tam poiskati strokovnjake, ki bodo zadeve znali postaviti na pravo mesto. Sedanje ministrstvo za zdravje tega očitno ni sposobno.