Ljubosumen na bratca

Imam tri otroke, najmlajši je še dojenček, srednji ima tri leta, deklica pa je drugošolka. Preden sem rodila, me je skrbelo, kako bo na bratca reagirala hči (vedeli smo, da bo fantek, ona pa si je želela sestrico). Sprejela ga je brez težav in tudi v šoli ni popustila. Učiteljica nam je povedala, da je postala še bolj pridna in še mirnejša. Presenetil nas je naš triletnik. Med nosečnostjo se je bratca zelo veselil, po porodu pa se je iz prijetnega fanta spremenil v pravo nasprotje, postal je neznosen. Za vsako malenkost joka, vpije, me celo udari. Ne pusti mi, da bi pestovala malega, javno pove, da ga ne mara in naj ga kar odnesem nazaj. Zelo hudo mi je, kadar to slišim. Skušam se mu maksimalno posvečati, vendar ni nič bolje. Ima izpade, zadnjič se je celo vrgel na tla sredi trgovine. Od sramu bi se najraje vdrla v tla. Moža odklanja, on ga ne more potolažiti.

Iz vašega pisma sem razbrala, da ste pričakovali fronto na drugem koncu, kot je potem izbruhnila. Ponavadi se na novorojenčka najburneje odzove zadnji otrok – zanj se največ spremeni, saj izgubi status najmlajšega.

Ne dvomim o tem, da se zelo trudite, se posvečate vsem in da vam počasi popuščajo živci. Res pa je, da je vaš fantek zdaj ravno v obdobju trme, ki ni za nobenega lahko – ne zanj, ne za starše.

Vaša (in seveda tudi očkova) naloga je, da starejših otrok ne obremenjujete z dojenčkom in da ju vabite k sodelovanju.

Ljubosumje ni preprosto čustvo
Ljubosumje je močno in neprijetno čustvo, tako pri odraslih kot pri otrocih. Nikar ne skušajte prepričati srednjega fantka, naj ne bo ljubosumen, ker ima vso pravico, da tako čuti.

Sin si želi, da bi bilo vse kot prej
Nikar naj vas ne zaboli, kadar vam reče, da kar odnesite dojenčka nazaj. Situacijo doživlja kot ogrožujočo in rad bi se izognil neprijetnim situacijam. Vam se morda zdi to grozno, sinu pa bi to pričaralo nazaj prejšnje stanje in si tega zelo želi. Bistveno bolje je, da vam pove, kako se počuti. Tako vam omogoča, da se pripravite na njegove reakcije oziroma jih poskušate preprečiti.

Ob njegovih izbruhih jeze ostanite mirni – dopovejte si, da vam otrok ne nagaja nalašč, ampak je v stiski. Poskusite mu mirno povedati, kar želite – to boste morali neštetokrat ponoviti. Nikakor pa ne smete pustiti, da je do dojenčka agresiven, da ga udari ali mu izpuli kakšno igračko. Naučite triletnika, kako naj izraža čustva. Tako mu boste pomagali, da bo manj prizadet.

Nujen je čas za vsakega posebej
Včasih starši mislijo, da bi morali biti do starejših otrok še posebej pozorni, otroci pa potem mislijo, da so nekaj posebnega, in tako tudi reagirajo.

Poskrbite, da si boste lahko vzeli čas za oba starejša otroka – za vsakega posebej. Od vseh treh je zdaj najmlajši še najbolj »trpežen«. Rojen je v večjo družino in je čisto zadovoljen, tudi če se ne posvečate samo njemu. Prav nič se ne bo počutil zapostavljenega. Starejšima otrokoma se je bolj zamajal njun varni svet in jima morate pomagati, da se bosta počutila bolje.

Vaš triletnik zahteva več pozornosti, kar pa v zdajšnji situaciji seveda ni vedno izvedljivo – dobro pa je, da je nima bistveno manj kot prej. Nikar ne mislite, da je pomembna zgolj količina časa, ki ga posvečate posameznemu otroku. Pomembno je, da vsi čutijo, da ste z njimi z veseljem in se jim morda res posvečate krajši čas, ampak zato intenzivneje.

Skrivnost je v spodbujanju primernega vedenja
Mislim, da ste se že nekoliko ujeli v past, da reagirate na sinovo neprimerno vedenje – s tem se uči, da z negativnim obnašanjem pritegne vašo pozornost. Zato starejšima otrokoma posvečajte pozitivno pozornost. Pohvalite ju, kadar kaj prav naredita. Kadar se primerno vedeta, jima to povejte in ju pohvalite ter jima prav takrat posvetite nekaj posebne pozornosti. Spodbujajte ju k zavedanju, da imata kot starejši bratec in sestrica nekaj privilegijev. Povejte jima, da lahko zvečer ostajata dlje pokonci. Jesta lahko čokolado in ližeta sladoled, ki ga mali še ne more. Lahko poslušata pravljico, ki je mali še ne razume. Poudarite tiste dejavnosti, ki jima nekaj pomenijo.

Pomaga, če skupaj prelistate albume in si ogledate fotografije obeh starejših otrok, ko sta bila še dojenčka. Povejte jima kakšno anekdoto iz tistega časa, poudarite potrebe dojenčka.

Obiski
Zelo bo pomagalo, če boste obiskom namignili, naj se ne zapodijo takoj k vozičku in naj ne grulijo le v malega, naj posvetijo nekaj pozornosti tudi starejšima otrokoma. Otroka sta bila verjetno doslej navajena pozornosti obiskov in sorodnikov ter je zanju zelo boleče, če se jima zdi, da sta nenadoma na stranskem tiru. Velika večina ljudi se tega že zaveda, se pa še vedno najdejo taki, za katere je zanimiv le dojenček.

Ljubezen se z vsakim otrokom podvoji, čas pa (žal) razpolovi.
Bodite pozorni tudi na deklico – to, da se je umirila, je lahko znak, da se je potegnila vase. Zdaj gre veliko vaše energije tako v dojenčka kot v malega, ki preživlja težke čase in vi skupaj z njim. Zelo hitro se lahko zgodi, da je ne bo dovolj tudi za deklico. Ne pozabite, da vas tudi ona zelo potrebuje. Na srečo vaše pozornosti ne izsiljuje, potrebuje jo pa zelo.

Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.