Niti ni bila videti tako slabo, kakor bi po rezultatu morala biti. Celo nasmehnila se je. Malce sem se oddahnil, vklopil racionalni um večnega dvomljivca in ponovil nekaj praktičnih vaj iz osnov fizike. Toda kljub vsem poskusom iz fizikalnega praktikuma je toplomer trmasto kazal 42 °C. Mahal sem z njim, udarjal z roko po roki, ampak brez uspeha. »Zamrznil« je pri 42 °C in pika. Tudi ko sem ga dal v kozarec vroče vode, se stolpec ni premaknil. Hajdi nazaj v lekarno! Tam so farmacevtke po nekaj priročnih testih z več toplomeri (testi so bili ponovitev mojih domačih) ugotovile, da je verjetno pokvarjena vsa pošiljka. Malce so potožile nad dobrimi starimi živosrebrnimi termometri, ki jih je odpihnila skrb za okolje, rekle nekaj besed čez ceneno kitajsko kramo in mi kot rešitev predlagale digitalni toplomer. Doplačal sem za visokotehnološko rešitev in odvihral domov. Žena me je pričakala sedeč na stolu in nasmejana, vendar spet ni delovalo, toplomer namreč. Digitalec je moji ženi odmeril 34,2 °C, torej hipotermijo, ne pa vročine. Poskusil sem to digitalno čudo na sebi in dobil malce bolj spodboden rezultat za preživetje, 34,4 °C. Ampak še preden bi se lahko sproščeno veselil boljšega termorezultata, sem že stal za pultom lekarne. Pojavila se je farmacevtka, ki prej ni bila udeležena pri testiranjih kitajskih toplomerov. Ker je bila hudo slabe volje, sem ji malo za šalo rekel: »Sem medicinski čudež, ki vozi avto pri 34,4 °C.« Resna gospa najprej skozi očala pogleda skozi okno in se prepriča, da se je vreme odločilo za dolgotrajno deževno obdobje, ne pa za hipno pregrevanje planeta, potem pa skozi očala še mene. Ker me sila prodorno in nekam čudno gleda, takoj preidem na resnejše stvari in ji povem štorijo o norem digitalcu.
»Seveda,« reče hladno, »ali niste vedeli, da digitalni termometri pokažejo pravo temperaturo šele, ko ta preide v vrednosti, značilne za vročinska stanja?« Presenečen brez besed odkimam, ona pa z zmagoslavnim glasom nadaljuje: »Skratka, če človek nima vročine, potem toplomer kaže nenavadne, čudne številke. Realne vrednosti kaže šele, ko telesna temperatura preseže 36,5 °C.« Zdaj jaz čudno pogledam njo, ampak ji kljub temu nejeverno prikimam in klavrno zapustim lekarno. Tole te doleti, če dolgo časa nimaš opravka z lekarnarji in toplomeri. Doma sem ženi osebno zmeril temperaturo in ker je digitalni termometer kazal 34,3 °C, je to seveda pomenilo, da moja draga nima vročine, torej nima prašičje gripe. Super! Takole je končal svojo zabavno pripoved znanec, ki sem ga srečal v teh pandemičnih časih.
Cepivo sploh ne učinkuje?
Ja, res živimo v pandemičnem času, vendar sem čedalje bolj prepričan, da gre za pandemijo prevar in neumnosti, ne pa bolezni. Da ni ogroženo zdravje človeških teles, temveč zdravje človeškega duha. Kaj storita nori pohlep že tako in tako bogatih ter naivnost zmanipuliranih množic?
Nova gripa je blaga in ni tako huda kot navadna gripa v preteklih letih. Manjša je njena nalezljivost, manjša je stopnja hospitalizacije obolelih in manjša je njena smrtnost. Toda kljub temu je samo v prvi četrtini leta 2009 korporacija Roche prodala za 347 milijonov dolarjev tamifluja, GSK pa za 324 milijonov dolarjev svoje ljube relenze. Podatki za tridesetletno obdobje dosedanjega cepljenja proti gripi govore, da cepljenje ne zmanjša število hospitaliziranih niti ne umrljivosti, skratka, da cepivo sploh ne učinkuje. In če ne, potem je brez osnove govoriti ljudem, naj se cepijo in za to neumnost še plačajo. Zakaj neki? Kajti če cepivo ni učinkovito, stopijo v ospredje vsa tveganja, povezana s cepljenjem. Stranski učinki nenadoma postanejo poglavitni in ni jih malo, vsaj dvajset jih je! Recimo vprašanje adjuvansov, kot je npr. skvalen. Testi (kar jih je sploh bilo) so namreč opravljeni na cepivih brez adjuvansov. Progresivna bolezen motonevronov – ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je šele nekaj let po cepljenju prizadela ameriške vojake v prvi zalivski vojni. Zato je skvalen prepovedan v ZDA in VB! Navedene so še nekatere druge nevrološke, degenerativne in avtoimunske bolezni. Ali pa problem t. i. latentnih (spečih) virusov v cepivu, ki se lahko aktivirajo kadar koli. Cepivo lahko vsebuje »visoko nestabilne virusne komponente, ki lahko mutirajo«, trdijo številni zdravniki. Ali pa problem alergije na cepivo, zaradi katere sta pred nekaj dnevi umrli dve osebi na Kitajskem.
Več v Jani št. 47, 24.11.2009
Tekst: Anton Komat
