Na BBC-jevi »intelektualni« postaji Radio 4 se izteka odmevna radijska serija Zgodovina skozi sto predmetov (A History of the World through 100 Objects), plod sodelovanja med britansko medijsko hišo BBC in Britanskim muzejem (British Museum). V sto 15-minutnih opisih predmetov iz zbirke Britanskega muzeja oddaja sledi razvoju človeške zgodovine od 2 milijonov let pred našim štetjem do danes, kot ponazarjata kos obdelanega kremena iz Tanzanije in sončna panela, ki poganja svetilko in polnilnik za mobilni telefon, narejena letos na Kitajskem.
Serijo je spisal in prebral Neil MacGregor, direktor Britanskega muzeja, ki je v njegovih zbirkah izbral sto predmetov iz umetnosti, tehnologije, industrije, orožja in tako naprej. S preprosto idejo – predstaviti zgodovino z opisom predmetov – je ustvaril »radijski fenomen«. Serija je pritegnila 4 milijone poslušalcev, naslednjih 11 milijonov iz Britanije in sveta pa ji je sledilo na podcastu (poslušanju na internetu na www.bbc.co.uk/ahistoryoftheworld). BBC pravi, da bo serija ostala na spletni strani, izšla pa je tudi v knjižni obliki.
MacGregor je v prvem sklopu, ki se nanaša na obdobje od 2 milijonov let do 9000 pr.n.št., opisal pet predmetov, ki nas definirajo kot ljudi. Eden od teh je figurica iz mamutovega okla, stara 13 tisoč let, ki ponazarja plavajoča severna jelena. V naslednjih sklopih je sledil razvoju kmetijstva, eden od predmetov je 10 cm velika »pornografska« figurica iz Judeje, današnjega Izraela, stara 11 tisoč let. V naslednjih oddajah je opisal razvoj prvih mest in držav, rast prvih imperijev, velike antične vojskovodje. Spregovoril je o užitkih starodavnih ljudi: kajenje, pitje, družabne igre, seks, začinjena hrana, in o njihovih statusnih simbolih. Govoril je o izvoru religij in predmetov, povezanih z njimi, pa o prenašanju idej in predmetov iz enega dela sveta na drugega skozi stoletja. Pri tem so vlogo igrali potovanje, trgovanje in vojskovanje, kasneje industrializacija, politika in ambicije, ki so spremenile svet.
V zadnjem sklopu, Svet, kot ga ustvarjamo, je pojasnil vidike seksualne, politične in gospodarske zgodovine našega časa. Za zadnjih pet predmetov je izbral kos porcelana, izdelanega v Rusiji tik pred oktobrsko revolucijo in konstruktivistično poslikanega po njej. Slika umetnika Davida Hockneyja prikazuje objeta moška in ponazarja spremembo zakonodaje v odnosu do homoseksualne zveze. Prestol, narejen iz orožja, je končal krvavo državljansko vojno v Mozambiku. Kreditna kartica ilustrira nov odnos do denarja, ki je prvič v zgodovini omogočil revnim ljudem, da živijo na kredit. Za zadnji predmet je izbral prenosno sončno panelo, ki oskrbuje z elektriko prenosno svetilko in polnilnik za mobilni telefon. Ta iznajdba bo spremenila življenje več kot milijarde in pol ljudi, ki nimajo elektrike.
Hkrati lahko na BBC-jevi interaktivni spletni strani tudi drugi muzeji, šole in posamezniki prispevajo svoj izbor predmetov, ki po njihovem mnenju definirajo zgodovino.
Še dopolnilo k zadnji kolumni Državljanska pobuda, ko mi na letališču Brnik niso hoteli postreči s kozarcem vode iz pipe. Pisala sem na kabinet predsednika vlade, in ta me je napotil na ministrstvo za gospodarstvo. Njegov direktorat za turizem sporoča, da je družba AIREST Catering, d. o. o., že izdala pisno navodilo osebju, naj »gostom, če to želijo, brezplačno ponudijo tudi navadno vodo iz kozarcev«. Sporočite mi, če vam bodo še kje odklonili vodo.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 43, 26.10.2010
