Britancem bo njihova pregovorna stoičnost letos še posebej koristila. Nad nacijo se je zgrnila nova doba zategovanja pasu, ki naj bi zamašila orjaško deficitno luknjo. Po oceni opozicije in dela medijev bodo pritrgovanje najbolj občutili najrevnejši in najranljivejši deli prebivalstva, kar je Telegraphov komentator strnil z: »V teh časih je gospodarstvo stvar politike. Namen vlade je vendarle ponovna izvolitev leta 2015.« Kljub temu da bo takrat Britanija drugačna država, kot jo je koalicija prevzela ob letošnji izvolitvi.
Nova vlada je kmalu po prevzemu oblasti preteklega maja oznanila prvo rundo varčevanja, torej kleščenja stroškov, in že takrat je za jesen napovedala še veliko strožjo drugo rundo. Napočila je 20. oktobra, ko je finančni minister George Osborne naznanil novo krčenje, premier David Cameron pa ga je garniral z izjavo, da so bile odločitve »zelo težke«.
Kljub krutosti proračun ni prinesel presenečenj, saj so ga napovedali precej vnaprej in je že takrat izzval veliko publicitete. Ko so bili ukrepi res oznanjeni, ljudje niso občutili nervoze, ampak olajšanje, če kakšen udarec ni bil tako hud, kot si predstavljali. »Uspeh menedžmenta pričakovanj,« je vladno ravnanje ocenila marketinška stroka.
Na kratko: del proračuna, namenjen sociali, se bo skrčil še za nadaljnjih 7 milijard funtov. Sektor državnih uslužbencev bo privarčeval 6 milijard, v veliki meri z izgubo delovnih mest. Davkarija bo iztržila za nadaljnjih 7 milijard utajenih davkov. Starost za prejem državne pokojnine se bo do 2020 dvignila na 66 let za moške in ženske. Varčevalni ukrepi so dosegli celo kraljico Elizabeto II. , tako da letos v Buckinghamski palači ne bo božičnih proslav.
Po mnenju analitikov so se nepričakovano dobro odrezali šolstvo, pomoč nerazvitim državam, znanost, ekologija in v vojski pehota. Rehabilitacijo zapornikov po prestani kazni bodo prevzel zasebni sektor. Diplomatom se bo znižal standard, vendar ne za toliko, da bi trpeli. Britanija ne bo zapirala veleposlaništev.
S slabimi novicami se bo morala sprijazniti mladina, ki stopa na tržišče delovne sile, saj pokojnine ne bo ugledala daleč v starost. Izgube delovnih mest bodo prizadele policijo kot tudi osebje, ki dela z zaporniki in na sodiščih. Vojska in mornarica bosta izgubili ljudi, ladje in letala. Kontrola letenja bo prešla v zasebne roke, enako državna pobiralnica stav Tote, kar bo konec legendarne institucije. Pripravlja se de facto privatizacija univerz. Zdravniki bodo dobili popolno kontrolo nad svojim budžetom in morali varčevati (še bolj s pridržkom bodo pacienta poslali k specialistu). Londonska olimpijada 1212 bo varčevala pri varnostnih ukrepih.
Mnogi ugotavljajo, da se bo resnična tragedija ukrepov pokazala v mikroizvedbi. Varčevanje bo neproporcionalno prizadelo ženske, saj te prevladujejo v javnem sektorju, stisnjenem z izgubo delovnih mest in nižanjem plač. Izginili bodo programi, ki so koristili materam in otrokom, pa tudi obljube prejšnje vlade za hitro diagnozo bolnikov z rakom. Časi niso naklonjeni ženskam, otrokom, invalidom, revežem.
Celo v Telegraphu, osrednjem konservativnem časopisu, kolumnistka piše , da je »strategija finančnega ministra mrzla, prekanjena in šlevasta … na račun najrevnejših. 7 milijard funtov bo okleščenih iz sociale, po tisoč funtov od 7 milijonov družin …, ampak prizadeti ne bodo bankirji, utajevalci davkov in davčni izseljenci, ki so olajšano zadihali«.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 44, 2.11.2010
