Gasilcem se je pridružila že kot gimnazijka. Če vabijo brata, grem lahko tudi jaz, navsezadnje sem starejša, je bila odločna. To so bili časi, ko so ob požaru ali drugi nesreči prostovoljne gasilce klicali še z glasnimi sirenami. Te so zdaj zamenjali drugačni načini obveščanja, napredovala je tudi organiziranost. Prav o tej ima Marinka Cempre Turk veliko znanja in izkušenj, zaradi česar ji zaupajo pomembne položaje v gasilski organizaciji. Njena velika ljubezen je usposabljanje mladih gasilskih rodov.
Zaradi svojega dela je precej razcepljena med rodnim Logatcem, Cerknico, kjer živi z družino, in Postojno, kamor hodi v službo v regijski center za obveščanje. Pri intervencijah sodeluje veliko manj kot nekoč, ko se je skupaj s fanti enakovredno spopadala z ognjem, vodo in drugimi nesrečami. Še vedno pa tudi na terenu poprime za vsako delo, če je treba. S ponosom obleče uniformo, ima tudi delovno obleko, le za zaščitno, ki jo je treba uporabiti v najbolj nevarnih razmerah, se ni več potegovala.
Pri svojem delu, zlasti v treh mandatih, ko je bila podpredsednica Gasilske zveze Slovenija, je spoznala veliko ljudi in obredla številne slovenske kraje. Vedeti je treba, da ima gasilstvo na Slovenskem 140-letno tradicijo in kar 1400 prostovoljnih gasilskih društev. Ta so pomembno vpeta v življenje lokalnih skupnosti. Ljudje se zaradi njih počutijo varnejše. Gasilce spoštujejo, pravi Marinka Cempre Turk in se spominja, kako je vedno lahko računala na pomoč sosed v stanovanjskem bloku, ki so čuvale njena otroka, kadar jo je sirena poklicala na pomoč. Hči se za gasilstvo ni odločila, zato pa maminemu vzoru sledi sin.
Marinka Cempre Turk se z vsem srcem posveča vzgoji mladi gasilcev, tudi zaradi njene predanosti in zgleda se je med 133.000 prostovoljnimi gasilci povečalo število deklet. Gasilstvo zanjo ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje in pomoč, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času vse prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje. Vrednote, ki so še vedno značilne za gasilce, se pa z mlajšimi generacijami tudi med njimi povečuje tekmovalnost.
Marinka Cempre Turk se tudi pri vzgoji mladih rodov zavzema za odličnost. Je odločna, čeprav se ji včasih zdi, da bi lahko bila še bolj. Pri svojem delu, tako v gasilstvu kot v regijskem centru, se srečuje s stiskami ljudi, ki pogosto ne potrebujejo posredovanja ustreznih služb, ampak le razumevanje in oporo. Občutek, da niso sami. In nanjo lahko vedno računajo.
Marinka Cempre Turk je le redko sama. Tu in tam si seveda zaželi tudi kak miren trenutek in upa, da jih bo to zimo vendarle dovolj, zato da bo lahko končno uredila svojo zbirko znamk z gasilskim motivom.
Osrečuje me: Moji štirje vnuki, druženje z gasilci in dan brez obveznosti.
Potlači me: Neiskrenost.
Spodbuja me: Sodelovanje. V slogi je moč.
Želim si: Zdravja!
Če bi bila predsednica vlade, bi najprej naredila: Red! Vsakdo bi moral sprejeti odgovornost za svoja dejanja.
