Draga mamica, prav nič ne komplicirate z razmišljanjem o hčerini prehrani, ampak le kažete, da vam ni vseeno za njena razvoj in zdravje.
Otrokom meso pogosto ni všeč. Spominjam se, kako smo kot otroci doma jedli govedino iz juhe. Bolj si jo žvečil, več je je bilo in na koncu se je spremenila v ostudno kepo. Še nekaj časa sem jo valjala po ustih in potem vedno izpljunila. In še enega dogodka se spomnim. Ko sva bili s sestro v otroštvu na počitnicah pri teti na vasi, sva kot mestni dekletci neskončno uživali v stiku z živalmi – domačim psom, muckami in celo oslom, ki so ga imeli. Pa zajčke sva pomagali krmiti. Neko nedeljo sva s teto lahko nesli zajčka v cekarju k sosedu, mislili sva, da gremo na sprehod, čohali sva ga, oddali sosedu – in dobili nazaj v cekar malce okrvavljen zavitek. Potem sem čakala svojega zajčka – čakala, a ne dočakala. Bila sem šokirana, to je bil moj prvi stik s stvarnostjo, saj je bilo prej moje dojemanje pečenke povezano zgolj s trgovinskimi policami … Najbrž mi ni treba omenjati, da ga na mizi tudi poskusiti nisem mogla, ne takrat in ne kadarkoli kasneje. Zdaj sem že zelo dolgo vegetarijanka.
Nenormalen odnos do hrane?
Dobro bi bilo, da njene odločitve, da ne uživa mesa, ne vrednotite. V pismu omenjate, da ima starejša deklica normalen odnos do hrane – iz tega lahko sklepam, da se vam zdi, da odklanjanje mesa ni normalen odnos do hrane. Seveda je, le pristop je drugačen. Vegetarijanstva tudi nikar ne povezujte z izbirčnostjo. To, da se ji živali smilijo, ni le njena muha, ampak pomembna vrednota, zato se mi zdi popolnoma zadosten razlog za odklanjanje mesa. Indijanci pravijo, da bi vsak smel pojesti le meso tiste živali, ki jo zmore ubiti sam.
Poiščite čim več informacij
Verjamem, da vas skrbi, ali je prehranjevanje brez mesa zdravo. Najbolje bi bilo, da poiščete čim več informacij, kjerkoli jih lahko dobite: pri pediatru, na internetu, v literaturi ... Bodite pripravljeni na to, da se boste srečali z mnogimi nasprotujočimi si argumenti. Nekateri grmijo proti neuživanju mesa v obdobju odraščanja, češ da razvijajoč se organizem ne more dobiti dovolj pomembnih beljakovin, drugi nasprotno grmijo proti uživanju mesa, češ da povzroča raka in putiko. Vegetarijanstvo hitro zaneti kresanje mnenj. Kljub temu da sama že zelo dolgo ne jem mesa, mi ni všeč, kadar ljubitelji mesa zaničujejo tiste, ki ga ne uživajo, hkrati pa tudi ne odobravam, kadar vegetarijanci vsiljujejo svoje razmišljanje drugim. Kako bi nam bilo na svetu lažje, če bi drug drugemu pustili možnost za lastne odločitve! Vsak zase najbolje ve, kaj mu ustreza.
Nezdravo vegetarijanstvo
Pazite, da si deklica res ne bo škodila – torej da ne bo uživala mesa, a ga hkrati ne bo z ničimer nadomestila in bo dan za dnem glodala le sendviče s sirom. Pravo vegetarijanstvo zahteva skrbno izbiro virov pomembnih hranil. Zelo morate biti pozorni, da nadomestite beljakovine. Soja (na primer pečen tofu …), stročnice (čičerka ima slasten okus po kostanju), proso, mleko in mlečni izdelki pomagajo preskrbeti beljakovine. Pri zagotavljanju zdrave in pestre prehrane seveda pomagajo sadje in zelenjava ter polnozrnati izdelki. Taka prehrana zahteva precej domišljije in morda nekoliko več časa za pripravo, a je lahko izjemno okusna in pestra. Prav gotovo pa je skrbno izbrana vegetarijanska prehrana bolj zdrava od uživanja hrenovk v štručki in hamburgerjev. Morda boste celo ugotovili, da je tako prehranjevanje privlačno tudi za druge člane družine? Poskusite, a nikar ne vsiljujte.
Lahko upoštevate in spoštujete dekličino željo po opustitvi mesa, a ne morete ji še prepustiti, da bo popolnoma sama odločala, kaj bo jedla, saj ni rečeno, da bi se zmogla odločati prav in tako, da bi dobila vsa potrebna hranila. Ne potrebuje le vaše pomoči pri pravilni izbiri živil, potrebuje tudi vašo podporo pri svoji odločitvi. Naj vas ne skrbi in srečno!
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 45, 9.11.2010
