Pišete, da lahko že samo z dihanjem popravimo svoje zdravstveno stanje, se umirimo, ogrejemo … Da so stare civilizacije to poznale, mi pa mislimo, da dihamo vendar samodejno. A očitno vsaj v enem primeru še vemo, kako zelo pomembno je dihanje: pri porodu!
Res je, dolgi vdihi in izdihi umirijo telo. Ko umirite telo, se poveča prekrvitev. Pretok krvi poveča moč mišic. Porod je zelo boleč, zato je pomembno, da tudi z dihanjem pomagamo telesu, da se lažje spopada z nalogo, ki jo ima. Še posebej pa je bilo to pomembno nekoč, ko še niso imeli zdravil, s katerimi bi lajšali bolečino. Nekaj znanja o dihanju je ostalo z nami. Tudi pravilo, da zadržite sapo in štejete do deset, preden se odzovete v neki stresni situaciji. Kaj se takrat zgodi v telesu? Na ta način povečate koncentracijo ogljikovega dioksida in sprostite telo, postanete mehkejši.
Ko ste raziskovali dihanje, ste ugotovili, da so naši predniki dihali pravilno, pred slabimi 500 leti pa se je to spremenilo. To ste ugotovili na podlagi zob – nekoč so imeli naši predniki povsem ravne zobe, v zadnjih stoletjih pa so ti vse bolj krivi zaradi napačne prehrane, to pa otežuje dihanje. Ali to pomeni, da danes niti novorojenčki ne dihajo pravilno?
Strokovnjaki so mi povedali, da kar 90 odstotkov populacije trpi zaradi neke vrste disfunkcije dihanja. Novorojenčki večinoma dihajo pravilno. Tako kot pravilno dihajo psi, levi, vse druge živali. Težave se začnejo, ko dojenčku trebušček stisnemo v plenice, ko začnejo otroci oponašati našo držo, ko imajo utesnjujoča oblačila, ko morajo v šoli sedeti pol dneva … Čez dan, ko sedijo in igrajo, na primer, videoigre, začnejo izgubljati povezavo z dihanjem. Nekateri novorojenčki pa se zdaj tudi že rodijo deformirani, ker so imele matere apnejo pri spanju ali težave z dihanjem. Tako niso dobili potrebnega kisika, zato se njihovi obrazi ne razvijajo tako polno, kot bi se sicer. Že pri plodu se lahko vidi deformacija obraza! Tega ne boste opazili pri primitivnejših ljudstvih, ki še vedno živijo kot lovci, v plemenskih skupnostih. Tam, kjer ni sodobne tehnologije, nihče nima težav z astmo! Nihče nima bolezni dihal. Nihče nima hipertenzije ali bolezni srca in vsi dihajo skozi nos! Tam imajo še vedno vsi popolnoma ravne zobe.
Bi torej lahko danes še dobro dihali – ne da bi o tem razmišljali – če bi živeli sredi narave, ali so naši obrazi zaradi prednikov, ki so se nepravilno hranili in dihali, že preveč deformirani tudi genetsko?
Že v maternici lahko vidite, da ima plod drugačno okostje, kot so ga imeli naši predniki. Videl sem 300 let stare plodove, ki so imeli drugačno čeljust. Ampak to seveda ne pomeni, da se tega ne da popraviti – vsaj do neke mere. Jesti moramo hrano, ki jo žvečimo – tako naša čeljust raste. To je namreč kost, ki se edina lahko poveča tudi še v odrasli dobi, sam sem dokaz za to! Treba pa je vedeti, da je v osnovi 90 odstotkov naše hrane premehke, tako da je treba na jedilnik uvrstiti več surove hrane – grizljanje korenčka je, na primer, dobro za razvoj čeljusti.
Ali tudi žvečenje žvečilnih pomaga?
Žvečilni gumi je za ljudi, ki nimajo težav s čeljustnimi sklepi, kar je danes zelo pogosto. Kup ljudi vam bo reklo, da jim poka v sklepu, kadar grizejo. Težave imajo zaradi zobnih aparatov. No, ti ljudje ne bi smeli žvečiti … Sicer pa je lahko žvečenje koristno – ne samo žvečilnega gumija, tudi surove hrane.
Dihanje ste začeli raziskovati, ker ste imeli težave z zdravjem, vendar niti zdravniki niso dolgo vedeli, da je vaša osnovna težava slabo dihanje.
Res je, pogosto zdravstvenih težav ne povezujemo z dihanjem, čeprav je prav to osnovni problem. Astma je, recimo, posledica težav z dihanjem. Napadi panike so pogosto povezani z dihanjem. To torej večinoma ni psihološki problem. Emfizem je očitno težava z dihanjem. Tudi alergije so povezane z dihanjem … Sicer pa nimate česa izgubiti, če poskusite tehnike dihanja skozi nos in kakšne dihalne vaje. Tu ni negativnih stranskih učinkov. Ali bodo dihanje skozi nos in vaje z upočasnjenim dihanjem zmanjšali nekatere simptome vaših kroničnih težav? Ja, bodo, kar poskusite!
