Ljudje

Če bi prodajal kot moja mama, bi umrli od dolgčasa

Andreja Comino
4. 7. 2017, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Podjetni 22-letnik Filip Pesek.

Medtem ko veliko njegovih vrstnikov tarna, da za mlade v Sloveniji ni prihodnosti in je nemogoče dobiti službo, 22-letni Filip Pesek v številnih stvareh vidi priložnost in si sam utira pot v podjetništvo. Začel je s prodajo električne energije od vrat do vrat in postal najuspešnejši prodajalec v Sloveniji. Zdaj pa so njegovi seminarji na spletu, delavnice o družbenih omrežjih in tečaji javnega nastopanja velika uspešnica. Programe je zasnoval sam, čeprav bi mu zlahka pomagala njegova mama, voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.

Svetlolasi mladenič je imel lagodno otroštvo, veliko podpore in ljubezni. Starši so mu v vsem stali ob strani. »Bil sem priden otrok. V šoli nisem imel nikakršnih težav, končal sem Gimnazijo Šentvid in polprofesionalno treniral košarko. Študij v Ameriki je bil logično nadaljevanje moje poti, saj je tam največ možnosti za študij in treninge. Mama me je spodbujala, naj hodim v šolo in diplomiram,« se spominja. Kalifornija je bila prelomnica. Čez noč je moral odrasti in se postaviti na svoje noge. Kmalu je tudi porabil svojih 5000 evrov, ki jih je prihranil s Zoisovo štipendijo za nadarjene. In ker prave stvari vedno pridejo v pravem času, mu je prijatelj priporočil knjigo Bogati očka, revni očka, ki je spremenila njegovo življenje. Bila je prelomnica v razmišljanju in dojemanju sveta. Začel je brati knjige, saj so ga od nekdaj zanimali ljudje, njihovo razmišljanje in odnos do sveta.

Zavedel se je, da nihče ni dolžan nič narediti namesto njega, in tega tudi ni želel. Prvo poslovno priložnost je začutil, ko ga je pri 18 letih poklical nekdanji soigralec iz Uniona Olimpije in ga prosil, ali mu lahko priskrbi posebne superge. »Vsi igralci morajo imeti enake drese, edino pri supergah jim puščajo proste roke. Iz tega je nastal posel in že kmalu je več kot pol ekipe nosilo moje superge. V pol leta sem zaslužil nekaj denarja, a izkušnje, ki sem si jih pridobil, so bile vredne več kot vse drugo. Naučil sem se, kako komunicirati s strankami, promovirati svojo dejavnost na družbenih omrežjih, osnove prodaje … Mama pa me je še vedno spodbujala, naj končam študij. Meni je bilo pomembneje, da sem spoznal cel kup ljudi s področja, ki me je zanimalo, in te povezave bodo ostale,« razlaga mladenič, ki je dve leti vztrajal čez lužo, nato pa se po počitnicah pred dvema letoma ni vrnil na fakulteto, temveč je v grozo svoje družine, ki je želela, naj fant konča šolo, začel delati.

Vedno se bo znašel. »Spraševala me je, kje se vidim, skrbelo jo je, da bom brez ciljev in prihodnosti. Tolažil sem jo, saj sem vedel, da kar koli bom počel, mi bo uspelo. To mi je ostalo še iz košarke. Na trenutke sem bil tudi jezen in živčen, saj razumem, da mi želi samo najboljše, vendar zame ni nujno najboljše tisto, kar misli mama, temveč moram dobiti svoje izkušnje,« razlaga Filip, ki se je lotil prodaje. Po vsej Sloveniji je hodil od vrat do vrat in prodajal pogodbe za cenejšo elektriko. »Znašel sem se, kakor sem vedel in znal. Nisem imel mentorja ali kakšnih natančnih navodil, verjel sem zgolj v to, da je storitev kakovostna, in delal. Tako sem se na terenu naučil prodaje. Danes bi vsakomur svetoval, naj začne v prodaji: naučiš se sporazumevati z ljudmi, se postaviti zase, tudi skregati, se ubraniti hudih psov … V letu dni sem prodal največ pogodb za elektriko v podjetju in tudi v Sloveniji. Ljudje so me začeli spraševati, kako mi uspeva. Odvrnil sem jim, da jim bom z veseljem povedal, če mi bodo za to plačali. Tako so se rodili moji prodajni seminarji,« se spominja začetka novega posla pred devetimi meseci. V rekordnem času je postal prepoznaven, njegove delavnice so med najbolj obiskanimi. Ljudi zanima Filipov sveži pristop, saj ni več del »stare« šole. Znanje prodaja z novim konceptom. »Potrošnik v 21. stoletju se je spremenil, seminarji pa so ostali isti. Ljudje cenijo hitre, preproste in učinkovite odgovore. Kupci poznajo cene s spleta, prodaja se je spremenila in to je treba ujeti,« je odločen.

Več v reviji Zarja št., 27. 04. 07. 2017