Ljudje

Fenomen Ikea

Jana
20. 11. 2009, 13.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ikea ni le trgovina, Ikea je fenomen. To poskuša dokazati razstava, ki so jo 6. novembra odprli v Hamburgu in prikazuje 250 izbranih izdelkov znamenitega švedskega proizvajalca opreme za dom. Pregled obsega vseh šest desetletij delovanja Ikee, v katerih so za to blagovno znamko ustvarjali številni, danes mednarodno uveljavljeni oblikovalci.

Ikea ni le trgovina, Ikea je fenomen. To poskuša dokazati razstava, ki so jo 6. novembra odprli v Hamburgu in prikazuje 250 izbranih izdelkov znamenitega švedskega proizvajalca opreme za dom. Pregled obsega vseh šest desetletij delovanja Ikee, v katerih so za to blagovno znamko ustvarjali številni, danes mednarodno uveljavljeni oblikovalci.
Poleg Ikeinih izdelkov so na razstavi tudi drugi izdelki, ki so že veliko pred Ikeo dosegli množično izdelavo in prodajo, na primer Thonetovi stoli, ali tako imenovana frankfurtska kuhinja iz leta 1926. Enako uspešni v prodaji so bili stoli iz plastike danskega oblikovalca Pantona in prepoznavne Henningsenove svetilke. Na razstavi, ki bo v Hamburgu odprta do 28. februarja naslednje leto, je tudi tipična dnevna soba nemške družine v letu 2009. Predstavljeni so tudi ekskluzivni izdelki, ki so jih pri Ikei začeli izdelovati leta 1995 in jih predstavili na pohištvenem sejmu v Milanu.
Razstava odpira več tematskih sklopov in vprašanj v zvezi z njimi, od globalne proizvodnje do individualnih navad, oglaševanja in seveda oblikovanja. Med drugim si zastavlja vprašanje, ali je Ikeino oblikovanje dobro in ali je tipično švedsko, pa tudi kakšno je kolektivno doživljanje švedske te blagovne znamke. Več o razstavi je mogoče izvedeti na spletni strani hamburškega muzeja www.mkg-hamburg.de.
Poslovnež že pri petih letih
Vizija, ki jo je imel ustanovitelj Ikee Ingvar Kamprad v mislih, so bili lepi in uporabni predmeti ter boljše vsakdanje življenje za vsakogar. Že od začetka so želeli ponuditi široko izbiro zanimivo oblikovanih, uporabnih in preprosto sestavljivih izdelkov po nizkih cenah, ki si jih lahko privošči vsak. Vizija se je hitro preselila v prakso in v nekaj letih dosegla velikanski mednarodni uspeh. Danes ima Ikea 296 trgovin v 36 državah po svetu, vsako leto pa odpre še nekaj deset novih. Tri trgovine ima tudi v Avstraliji.
Zgodba o Ikei se je začela leta 1943 v majhni švedski vasici Agunnaryd. Njen ustanovitelj Ingvar Kamprad si je želel postati poslovnež. Že ko je bil star pet let, je po soseščini začel prodajati vžigalice, pri sedmih pa si je tržišče še razširil in se vozil naokrog s kolesom.
Ugotovil je, da lahko vžigalice zelo poceni kupi na debelo v Stockholmu, nato pa jih na drobno dražje proda v domačem okolju. Ker je zadeva prinašala dobiček, je posel razširil še na prodajo cvetličnih semen, voščilnic, božičnih okraskov in pozneje še svinčnikov oziroma kemičnih svinčnikov, je zapisano v Kampradovi biografiji.
Med najbogatejšimi. Ikeo je Ingvar Kamprad ustanovil, ko je bil star komaj 17 let. Njegov oče mu je podaril nekaj denarja kot nagrado za uspešen študij. Uporabil ga je za ustanovitev svojega podjetja, ki ga je imenoval po začetnicah svojega imena in kraja, od koder je bil doma, torej Ingvar Kamprad, Elmtaryd, Agunnaryd.
Takrat je posel, ki ga je začel že kot deček, še razširil in začel prodajati tudi denarnice, okvirje za slike, ure, nakit, prte, najlonske nogavice, pri tem pa je skušal izdelke prodajati po nižji ceni kot drugi trgovci.
Od takrat se je podjetje hitro razvijalo. Leta 1951 je Kamprad začel tiskati katalog, kakršnega v zelo dodelani obliki poznajo kupci še danes. Leta 1958 so v Stockholmu odprli prvo trgovino za opremo doma, ki je postala največja v vsej Skandinaviji. Obenem so se rojevali novi izdelki, med katerimi so nekateri postali tako slavni, da so se uvrstili v pregledne zbirke zgodovine oblikovanja.
Ikea je bila pogosto tarča kritik aktivistov, ki so trdili, da bogati na račun izkoriščanja ljudi in celo otrok v tretjem svetu. Zato je podjetje veliko sredstev vložilo v projekte za pomoč nerazvitim deželam in skušalo dokazati prav nasprotno.
Danes je Ingvar Kamprad peti na lestvici najbogatejših zemljanov in še vedno aktivno sodeluje pri upravljanju podjetja. Živi v Švici, kljub velikanskemu premoženju pa je znan po svoji preprostosti. Veliko potuje z vlakom, drži se delovnega urnika, njegovo stanovanje pa je seveda opremljeno z Ikeinimi izdelki. Izjema je le pisalna miza, ki je iz družinske zapuščine. Tudi ta se menda že maje in Kampradova žena ga nagovarja, naj jo vendarle že zamenja.