Večina pripadnikov mlajše generacije morda ne ve več, kako je bila videti ali kaj je njeno ime pomenilo v tistih famoznih šestdesetih letih, zagotovo pa poznajo njene velike uspešnice, kot so Me and Bobby McGee, Summertime, Try, Mercedes Benz. Njeno energijo in strast boste lahko začutili v prihajajočem muzikalu zagrebškega Gledališča Komedija Z ljubeznijo, Janis. Ta bo na oder Gallusove dvorane v ponedeljek, 7. decembra, pripeljal duh hipijevskih časov, neprekosljivo Janis Joplin bosta odigrali Marija Borić in Zdenka Kovačiček. Mi pa smo znane Slovence – glasbenike – povprašali, kaj njim pomeni nepozabna Janis.
Janez Bončina Benč, glasbenik:
Janis Joplin mi v misli prikliče Woodstock in mladost ter seveda njen način življenja. V času njenega vzpona sem tudi jaz začenjal svojo glasbeno pot. Bila je močna osebnost, izredno karizmatična, še vedno navdihuje mnoge izvajalce in mislim, da je nenadomestljiva. Velikokrat se spomnim nanjo, tudi z Mladimi levi smo izvajali njen repertoar, ki je pravzaprav klasika. Imel sem jo celo priložnost videti, ko sem bil v Ameriki – bilo je res nekaj posebnega in pri njej nisi nikoli vedel, kaj se bo zgodilo! Sem pa imel zlo slutnjo, da se njen vzpon ne bo dobro končal – tako kot pri Hendrixu; zdela sta se mi kot brat in sestra. Vsekakor me je Janis prevzela, njen glas je bil neverjeten, vendar sem se bal zanjo, ko sem jo gledal: prav nič ni varčevala sama s sabo – tako kot v pesmih, tudi v življenju ne. Žal mi je bilo zanjo, saj je čedalje bolj zorela, postajala čedalje boljša – na začetku je osupnila celo glasbenike same, potem pa je proti koncu nastopala z vedno boljšimi. Njeno reinkarnacijo vidim v Amy Winehouse – tudi v uničujočem načinu življenja. Duh Janis Joplin in njen veliki vpliv pa je slišati pri Joss Stone, pri kateri mi je všeč, da ohranja soul, ki ga je nakazala prav Janis. Nad tem sem zelo navdušen – da se mladi učijo in zgledujejo po pravih mojstrih! Sem pa tudi vesel, da v muzikalu zagrebške zasedbe Janis Joplin igra Zdenka Kovačiček, saj je odlična pevka.
Alenka Pinterič, glasbenica:
Janis Joplin je resnično enkratna in nenadomestljiva. Pri njej se potrjuje dejstvo, da nihče ni nadomestljiv. Janis Joplin je absolutno nenadomestljiva! Je oseba, ki se rodi ali zgodi enkrat na 1000 let. Ona sodi med osebnosti kategorije Michelangelo, Da Vinci, Jimi Hendrix, Beatli in zdaj Michael Jackson. Moji generaciji je dala toliko tega … pravzaprav ni mogoče opisati. Nekaj več, kar je neizrekljivo – dala nam je vrednote, ki so kozmične. Ljudje verjetno sploh nimajo pojma, kaj pomeni biti ekstravagantna pevka, kot je bila Janis. Pa ne ekstravagantna po vedenju, nalivanju z alkoholom in poseganju po mamilih, temveč ekstravagantna po petju in pojavi. Muzikal Z ljubeznijo, Janis sem videla že na velikem platnu in vesela sem, da jo v muzikalu zagrebškega gledališča upodablja Zdenka Kovačiček, ki ima neverjetne glasovne zmožnosti. Tudi mene so nekdaj imenovali jugoslovanska Janis Joplin, čeprav mislim, da nimam daru za oponašanje njenega glasu.
Dragan Bulič, glasbeni urednik:
Ob omembi Janis Joplin pomislim na njeno razvratno življenje, poleg tega da je bila dobra pevka, seveda. Marsikdo pa ob njej pozabi omeniti glasbeno skupino, s katero je začela, in sicer Big Brother and the Holding Company. Pred osmimi leti sem na koncertu srečal dva člana te skupine in ju tudi intervjuval. Takrat so imeli s sabo tudi pevko, ki je pela pesmi Janis Joplin in je zaslovela prav v muzikalu o Janis na newyorškem odru (off-Broadway). Prav zaradi te vloge je tudi prišla v njihovo skupino. Pevka je nastopala pod imenom Kacee in je pesmi Janis Joplin pela tako dobro, da bi, če je ne bi videl oziroma gledal, mislil, da poje sama Janis. Potem sem jo srečal še v Ljubljani kot spremljevalno pevko Joeja Cockerja. Ja, na tole »dvojnico« Janis Joplin imam res lepe spomine. Janis mi prikliče v spomin tudi dogajanje v New Yorku leta 1993, ko sem spremljal snemanje albuma skupine Pop Design. Spali smo namreč v hotelu Chelsea, ki je bil znan po tem, da so v njem prenočevala najbolj znana glasbena imena. Med njimi tudi Janis Joplin, in to v času, ko se je družila z Leonardom Cohenom. Govoril sem tudi s takratnim direktorjem tega hotela, ki še vedno dela tam, in peljal me je po sobah ter mi razlagal, v kateri je spala Janis, v kateri Jimi Hendrix … Janis Joplin je gotovo ena boljših pevk, ki pa je iz sebe žal naredila to, kar stori marsikdo v tem glasbenem poslu. Spremljal sem jo od prvih dni do žalostnega konca.
Tomaž Domicelj, glasbenik:
Že ko sem jo prvič slišal, sem vedel, da gre za nekaj enkratnega, neponovljivega. Me pa malce vznemirja in še vedno zanima, kaj bi bilo z njo, če ne bi bila tako »odpuljena« oziroma samodestruktivna. Tako kot za Morrisona in Hendrixa je tudi zanjo veljal slogan: živi hitro, umri počasi, bodi lepo truplo. Sicer pa je bila Janis Joplin pevka z izredno izpovedno močjo. In poznam samo še eno tako, ki bi ji jo lahko postavil ob bok – precej nepoznano Karin Dalton. Saj vemo, da se je v tistem obdobju pojavljalo veliko teh »kvazinaslednic« Janis, ampak v resnici je Janis Joplin edinstvena in izjemna. Janis je ena in bo tako tudi ostalo.
Doma imam vse njene plošče – tako vinilne kot cedeje ter antologije. Pa niti nisem njen strašno vdani oboževalec. Ampak Janis je preprosto velik glasbeni simbol. In tak se rodi enkrat na milijardo ljudi. Zapomnili smo si jo po izjemnem petju, iz najpreprostejše skladbe je znala narediti maksimum, pa se tega ni niti zavedala. Verjamem, da bi lahko naredila in za sabo pustila še veliko več – ampak pri tem je veliko krivdo nosil njen stiskaški menedžer, ki je varčeval pri spremljevalnih bendih. To je dokazano.
