Luka in Valentina

Dva otroka (tretji na poti), tri kuharske knjige in tri leta oddaje Ljubezen skozi želodec, v kateri nam razkrivata drobne skrivnosti kuhanja.

Človek bi pričakoval, da bosta zakonca – in sodeč po priljubljenosti oddaje Ljubezen skozi želodec tudi dobra kuharja – zaradi dobrot, ki jih pripravljata vsak teden pred kamerami, vsaj rahlo okrogla. Če že ne lepo zalita, no, nevljudno bi bilo reči debela. A nista, vsaj Luka, fizično močnejši del uigranega družinsko-kuharskega tandema se ob kuhi ni zredil, celo shujšal je. Lepši in nežnejši del tandema sicer premore nekaj kilogramov več, a to le zato, ker v trebuščku brca bitjece, ki bo kmalu ugledalo ta svet, sicer se tudi Valentina zaradi bogato obložene mize ne redi. V čem je njuna skrivnost? »V zmernosti in zdravi pameti!«

Za vama je štirinajst let skupnega življenja, če sem pravilno izračunala, dva otroka in tretji na poti, tri leta televizijskih oddaj Ljubezen skozi želodec, tri knjige, bogata bera.
Valentina: Letos bo petnajst let.
Luka: Pa ne zakona, zakona je deset let pa pet let koruzništva.
Valentina: Pa tri leta skupne kuharije, sicer je že petnajst let mojega kuhanja.
Luka: Mojega pa dvajset let. Užitnega, jasno, zmeraj bolj. Na začetku ni bilo tako zelo, hahaha.
Seveda je kuhanje vedno boljše, ko imate dobro učiteljico.
Luka: Oh, od nje se pa nisem ničesar naučil.
Valentina: Luka se je od mene naučil zmernosti in zdrave pameti, kajti on je bil v kuhinji brez mere, ekstravaganten in popolnoma brez zdrave pameti. Kot pač moški so!
učiteljico.
Luka: Začel sem z govejo juho z algami in pozneje ugotovil, da sploh ni tako napačno, saj jo tako delajo tudi Japonci. Nekje je bilo treba začeti.
Valentina: Ko sva se spoznala, je bil to trk dveh svetov: meni se je zdelo, da je treba kuhati preprosto in po zdravi pameti, njemu pa, da je treba …
Luka (vskoči): Narediti revolucijo v kuhinji.
Valentina: Zgledoval se je po uspešnih kuharskih zvezdah.
Televizijske kuharske oddaje so stare petdeset let, vajina tri – sta sledila smernici, ki vse bolj zahteva preprostost?
Luka: Uf, jaz sem zdaj še bolj preprost, kot je Valentina, to se je obrnilo, zdaj bi že ona preveč komplicirala. Jaz bi si doma najraje naredil kar hamburger. Ne? Saj je super, je esenca kuharije, le doma ga je treba narediti: meso doma nasekljati na roke, ga soliti in poprati, dati avokado nanj – to je ena najbolj zdravih prehran.
Za katero je treba imeti čas.
Luka: To pa ni res.
Valentina: Za kuhanje je zmeraj čas, pol ure časa ima vsakdo. Luka vztraja, da je treba doma sekljati meso, sama kar mesarja vprašam, ali ima čist aparat, pa izberem kos mesa in mi ga zmelje. Temu rečem lobiranje pri mesarju. To je v življenju najpomembnejše: zvest moraš biti njemu in potem z zmeraj novimi pristopi dobiš od njega to, kar želiš. In si lahko privoščiš luksuz, da ti zmelje kos mesa.
Luka: Branjevke ves čas menjavava, ne moreš biti ves čas zvest branjevkam, seveda, mesarju mogoče, hahaha.
Valentina: Prava uspešnica v ZDA je bila knjiga, ki je govorila o tem, kako moraš pravi trenutek v življenju zamenjati branjevko, frizerja, tudi najboljšega prijatelja.
Luka: A moža pa ne? Potem nisi naprej brala.