Ljudje

Mark Savnik, šepetalec psom

Simona Furlan
12. 12. 2012, 11.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Ne morete ju prezreti. Mladenič v športnih oblačilih in njegov črni pasji lepotec Juki, kar po japonsko pomeni sneg, izžarevata nenavadno mirnost.

Ko ju opazujete, vidite, predvsem pa začutite, kako tesno sta povezana in kako dobro razumeta drug drugega. Psi, ki jih srečata, ju navadno pustijo pri miru, še mačke ob srečanju z njima ne čutijo potrebe po begu in ne pihajo vanju. Tak uravnovešen odnos bi s svojimi pasjimi ljubljenci morali imeti vsi lastniki in prav Mark jim lahko pomaga do tega. Zato ker je šepetalec psom. na videti, kaj pes s svojim vedenjem sporoča lastniku, in zna lastniku pomagati, da začuti ter razume svojega psa. In ja, psi so veliko manj zapleteni in bolj učljivi kakor njihovi lastniki.

Mark Savnik se za preživetje sicer ukvarja s povsem drugačnimi rečmi, ima namreč podjetje, ki ponuja izdelavo spletnih strani. Vedno pa ga je zanimalo delo z ljudmi, bil je vodja pri tabornikih, učitelj plavanja, smučanja, preživetja v naravi, v Novem mestu, kamor se je zaradi družine preselil iz Ljubljane, vodi prodorno rekreativno odbojkarsko ekipo. Rad ima različne izzive, eden najljubših, ki ga zadnje leto intenzivno goji, razvija in ima z njim tudi velike ambicije, pa je prav delo šepetalca psom.

Čut, ki ti ga ne da nobena šola

Ja, Cesar Millan, sloviti ameriški šepetalec psom, znan in zelo priljubljen tudi pri nas, je njegov vzor, je Mark sprejel moje izzivanje. Pa Cesar ni edini. Tako kot tudi Mark ni edini, ki ponuja pomoč lastnikom psov. A je nekaj posebnega. Pridite in se prepričajte, kako mi gre, sporoča tistim, ki dvomijo o njegovih sposobnostih. Nima posebnih šol, kako bi jih za to tudi imel, se pa spozna na agility, na primer, in ima veliko izkušenj z obvladovanjem psov. Predvsem pa čuta, ki ti ga v resnici ne more dati nobena šola.

Mark je prebral kopico knjig, zelo priporoča knjigo Govoriti po pasje, na primer, in si večkrat ogledal oddaje Cesarja Millana. Prepričan je o njegovi iskrenosti, videl je tudi, kako se je Cesar z leti dela s psi in njihovimi lastniki umirjal in razvijal, všeč mu je, kako vedno znova ponavlja, da se nikoli ne neha učiti. Tudi Mark ne trdi, da zna vse, saj je vsak pes, z njim pa tudi vsak lastnik, zgodba zase, ve pa, da zna čedalje bolje prisluhniti psom.  Zna jih opazovati in prepoznati sporočila, ki jih dajejo  s položajem svojih uhljev, repa, s pogledom, laježem, energijo … Vse tisto, kar bi morali prepoznati tudi njihovi lastniki, zato da bi jih zares razumeli in obvladali.

Psi so v resnici preprosta bitja

Psi so prvinska vez z naravo, pravi Mark, in hkrati fantastično orodje za to, da spoznaš samega sebe. Tako kot otroci, Mark že ve, saj je oče živahne in prodorne triletnice, ti natančno pokažejo, kakšen si. »Če se zavedaš, da imaš prav takšnega psa, kot si ga zaslužiš in potrebuješ, če se zavedaš, kaj ti s svojim vedenjem sporoča, lahko ogromno narediš ne le zanj, ampak predvsem zase, za svojo osebnostno rast,« pravi Mark. Najlaže je reči, da je tvoj pes pač tak, če je na primer napadalen, veliko teže pa si je priznati, da ostaja tak zaradi tebe, tvojega odnosa in reakcij.

Psi so v resnici preprosta bitja. Če se njihov lastnik obnaša in ima energijo vodje tropa, so ubogljivi in mu sledijo, če je lastnik šibek in neodločen, psi prevzamejo vodilno vlogo in takrat lahko postanejo napadalni ali kako drugače moteči za družbo. Ne zato ker so zlobni, ampak zato ker ubogajo svoj nagon in skušajo braniti trop oziroma ga voditi, če ni nikogar, ki bi to vlogo prevzel. Zelo preprosto je, ampak veliko ljudi tega ne razume čisto dobro.

Najboljši primer so majhni psi, sva se strinjala z Markom. Ljudje nanje večinoma gledajo kot na ljubka in krhka bitja, nekakšne igrače, in pozabijo, da tudi ti potrebujejo odločnega vodjo tropa. Kadar se Mark ukvarja s temi malčki, mora navadno za nekaj časa lastnike, ki se jim njihov kužek, pa čeprav se ta noro zaganja, laja, grize in je nasploh povsem neuravnovešen, nepopisno smili, preprosto poslati proč. Navadno je le nekaj odločnih potez, ki seveda pri psu, nevajenem avtoritete, sprožijo stisko, cviljenje in obupano lajanje, dovolj, da se pomiri in hvaležno sprejme podrejeno vlogo v tropu.


Več preberite v tiskani Jani (št. 50, izid: 11.12.2012).