Veri Bojičić nekateri pravijo jasnovidka, drugi pisateljica znanstvene fantastike, sama o sebi pa pravi, da je zgolj zavestna oseba, ki piše iz sebe in tega, kar vidi. Nima se niti za zdravilko, čeprav skozi prošnje ljudi, da jih pozdravi, »vstopi« v vzrok njihove bolezni in ga pomaga odpraviti. Prav skozi bolezni so se ji začeli odpirati novi svetovi, sprevidela je, kako se bolezen udejanji v materialnem svetu. Iskala je recimo rešitve, kako pomagati ljudem, in naredila je rastlinske kapljice, te so bile najprej namenjene enemu človeku, a je kmalu ugotovila, da lahko pomagajo vsem. 

Več kot 40 let je Vera, po rodu Črnogorka, ki živi v Srbiji, imela povsem povprečno življenje – ukvarjala se je z modo, imela svoje podjetje in vzgajala sina. Spomni pa se, da je od majhnega čutila, da v sebi nosi ogromno ljubezni, in ta jo je vodila skozi življenje. Marsikaj se je spremenilo, ko so se ji začele dogajati čudne stvari. Leta 2001 je doživela nenavaden občutek: stala je sredi sobe, ko je začutila, da je z nje nekaj odpadlo. V tistem dnevu se ji je odvil cel film življenja. Njen sin je bil tedaj hudo bolan in iz želje in potrebe, da mu pomaga, je šla iskat pomoč »na drugo stran«, kot pravi. Ugotovila je, da ne more rešiti sina, če ne »reši vseh ljudi«. Vsi so eno in isto bitje, razporejeno skozi prostor in čas. Prav tako ni mogoče rešiti ljudi, če se ne reši zemlje. Takrat se je začelo njeno raziskovanje. Danes postavi vprašanje, dobi vizijo in bere misel oziroma »slikovno pismo«. Tedaj pa ji je postalo jasno, kako je to, kar vidi, pomembno za človeštvo. Zaprla je svoje podjetje, nehala delati in šla za pet let v osamitev, v njej je beležila svoja videnja. 

Piše o vsem, kar je doživela na svojih zunajtelesnih potovanjih. Njeno poslanstvo je, da ljudem prenese ta znanja in nas nauči, kako »demontirati ego« – se osvoboditi suženjstva uma in postati zavestno bitje. 

Zakaj vam pravijo novodobni Tesla?
Ker mi je popolnoma jasno, kaj je videl. To so transformacije v zavesti in ne čudi me, da je lahko odkril toliko možnosti prenosa. Tudi jaz tako vidim stvari. Na vsako vprašanje dam lahko odgovor in odkrijem, kako je neki pojav nastal. Ljudje živimo na Zemlji samo na ravni čutil. Z njimi zaznavamo obliko, ne pa bistva. A vedeti moramo, da nam je znanje nenehno na razpolago, ves čas je vidno, na nas je samo, da ga ozavestimo. Bistvo lahko raziskuje in vidi samo zavest. Um je zavestni del ega, ki pa je zelo omejen na podrobnosti. Samo um, ki je poenoten z zavestjo, je zavest. Kadar pa je um ločen od zavesti, ne raziskuje, temveč predpostavlja, analizira, dela se, da je pameten. Slika tega sveta je vladavina uma.

Če nas um vodi še naprej, kakšna prihodnost nas čaka?
Planet Zemlja je v fazi osvobajanja, ločuje se dobro od slabega. Na ravni celice lahko to gledamo skozi replikacijo celic. V zavesti je resnica, v egu pa laž. Bolne celice izginjajo, a organi ostajajo in se obnavljajo. Zato pravim, da je prihodnost pozitivna. Ampak vsi bomo imeli trenutke, ko se bomo srečevali z obema svetovoma. Na eni strani bodo ljudje brez zavesti, ki ves čas ponavljajo eno in isto zgodbo, na drugi bodo zavestni. In v nekem trenutku se bo to prekinilo. V ego svetu se ljudje pobijajo, pa dvigajo iz pekla in znova pobijajo. To se mora končno spremeniti. Svet bodo spremenila ta znanja. 

Kakšna je bližnja prihodnost Slovenije?
V Sloveniji bo vse dobro. Ker znate zaključiti stvari, imate sposobnost uresničitve. V primerjavi z drugimi državami je Slovenija na boljšem. Ne glede denarja, ampak kot okolje za življenje. Pomembno je, da ne boste izgubili duše. Najhuje je, ko se izgubi duša. Če dovoliš, da te vodita sistem in pohlep. Sistem bi moral obstajati samo zaradi delovanja skupnosti, ne pa zato, da vam govori, kaj bi morali početi v življenju. Najhuje je, ko sprejmeš misel, da nič ne moreš spremeniti. Morda ne moreš z ravni uma, z ravni zavesti pa lahko. Pri vsem, kar ni v dobro ljudi, imamo možnost, da tega ne sprejmemo v svoje življenje. 

Na kaj moramo biti Slovenci še posebej pozorni?
Balkan je v srcu sveta. Od tod prihaja najboljše, a tudi najslabše. Tudi Slovenija je del tega. A kot sem rekla, Slovenci znate vse, kar imate na razpolago, tudi uporabiti. To spremenite v delo in dobite rezultat. Tega se morate držati. A znanje morate uporabiti v dobro. Že sedaj odlično skrbite za svojo naravo, za čisto zemljo in vodo, in to je treba ohraniti. To je prvi korak. Naravnih virov se ne daje drugim. Hkrati pa se moramo zavedati, da vode ne bo kar tako zmanjkalo in da ima skoraj vsak dostop do izvirov, morja, dežja ... Poanta je v tem, kako z njo delamo. Če bomo skrbeli zanjo, bo ona skrbela za nas. Če jo bomo onesnaževali, nam bo to tudi vrnila. Vse, kar delamo, delamo sami sebi. Če bi vsak nehal uporabljati kemijo, bi bilo takoj manj strupov v okolju. Začeti moramo pri sebi! Ko se nekaj odločiš, rezultat bo. Vedno.

Kaj če jaz pazim na vse to, moji sosedje pa ne? V kakšnem svetu bom živela?
Vsak od nas je ena celica istega bitja. Vi delate za svojo celico, a vsak v sebi nosi vse. Vsak ima na ravni svojega bitja pravico, da se odloči. Tudi če drugi nočejo, se bodo začeli odzivati na zavestna bitja. Torej imate moč, da spremenite svoje okolje. Vedno, ko gremo skozi polje zavesti, bo akcija prinesla rezultate. Polje zavesti je bog – kot da vas bog drži za roko. Na polju zavesti ni strahu, veste, kje ste. Vse je čutilo in doživljaj. Poanta je, da je zemlja v nas, nismo mi na njej. Vse, kar delate, delate sebi. Ni treba, da se dogajajo nepravičnosti. Ker je vse odvisno od tega, kar vi počnete. Če delujete v dobro drugih, ni mogoče, da se svet okoli vas ne bi spremenil. 

Kaj nas čaka glede vremenskih sprememb? 
Zemlja bo zagotovo intervenirala. Ker to, kar ljudje počnejo, ni dobro. Vse vpliva na vse. Nihče ne more sebe postavljati nad druge, ker smo vsi isto bitje. Ne moremo biti mi zdravi, če so ljudje na drugem koncu sveta bolni. Vsak sam pa se lahko odloči, da ga vodi zavest, da dela za dobro drugih. 

Kako te lahko zavest vodi?
Najprej moraš vedeti, česa nočeš v svojem življenju. Imaš cilj in mu greš naproti. Spotoma se ti dogajajo razne stvari. Če te vodi zavest, greš skoznje z lahkoto. In dobiš točno to, kar si hotel. Če pa začneš kalkulirati, ne boš nikoli prišel na cilj, ki ga želiš, in na koncu boš zbolel. Le zavest te lahko vodi do pravega cilja. 

Kaj pa je pravi cilj?
Cilj je to, kar nosiš v sebi kot svojo potrebo. Tvoj cilj mora biti vedno v dobrobit ljudi, nikoli proti ljudem. Nikoli ne delamo kalkulacij, kdo bo koga premagal. Velike zablode vodijo v velik stres. 

Kako prepoznamo svoje poslanstvo?
Poslanstvo je to, kar delaš in imaš rad. Če delaš na silo, potem to ni tvoje poslanstvo. Potem zate obstaja druga pot. Če samo pomislimo, koliko športnikov si pridela poškodbe. To jim govori, da niso na pravi poti. Zavest vas vedno vodi po pravi poti. Odvisno je, ali boste vi to videli in sprejeli, ali se boste upirali. Bolj se boste upirali, težje vam bo. 

Se v tem skriva tudi naša usoda?
Usoda je pot, ki si jo začrtal ob rojstvu – kje in komu si se rodil, kaj je tvoja pot ipd. Prihodnost se gradi z odločitvami in znanjem duha v sedanjosti. Odločitev, ki jo uresničimo, spreminja pot, po kateri gremo. Lahko greš na sto strani. Bistvo pa je, da se v tem trenutku odločiš, kaj hočeš in česa nočeš. Postaviš si cilj, na primer, nočem, da me nekdo maltretira, da mi govori, kaj naj, ipd.

Hočete reči, da lahko svojo usodo ustvarjamo sami?
Ključ si ti. Sam se odločiš, kaj bi si želel zase. 

V čem konkretno se skriva naša moč, da spremenimo svojo prihodnost?
V svobodni volji in demontiranju ega. Z znanjem. Če vemo, da je tisto, kar razmišljamo, predpostavljamo in analiziramo, samo iluzija. Če želimo nekaj zares vedeti, moramo vprašati, videti in raziskati. Vsi smo rojeni kot raziskovalci. Če pa iz daljave mislimo, da nekaj vemo, ne vemo nič, smo v zablodi. 

Zakaj zbolimo? 
Ljudje zbolijo, ker kopičijo materialne stvari. Ker ljubijo, da imajo. Vse naše bolezni so odraz našega odnosa do življenja. Videla sem mnogo bolezni in vzrokov. Recimo, rak se aktivira, če delaš proti sebi. Večinoma ljudje to začutijo. Nekateri pa ne. Kot recimo moja soseda, ki ni vedela, da je z njo karkoli narobe. Ko sem ji rekla, da ima raka, in pojasnila vzrok, je takoj ukrepala, šla na operacijo in se pozdravila. Elektrazdravljenje, o katerem govorim tudi v svojih knjigah, je dematerializacija.

Več v reviji Zarja št. 49, 4. 12. 2018.